Tiskane izdaje
Prevalje – Ob Na osrednji slovenski borčevski proslavi ob 70-letnici zadnjih bojev na Poljani je slavnostni govornik, častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik, poudaril, da to ni bila samo vojaška zmaga, temveč zmaga vrednot in načel, ki pa jih bomo lahko udejanjali le, če bomo v strpnosti spoštovali drug drugega. »Pieteta pomeni, da smo po smrti vsi enaki,« je dejal Stanovnik, ki je navdušil več tisoč navzočih.
Ob enajstih dopoldan so z vseh okoliških hribov, ki obdajajo Poljano, prizorišče zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi, glasno zagrmeli možnarji. »Zmaga! Svoboda!« je nato izza govorniškega odra prav tako glasno oznanil častni govornik Janez Stanovnik. Spomnil je na dogajanje pred 70 leti, ko je drugod po Evropi že teden dni vladal mir, na Poljani pa so še vedno pokale puške. »To ni bila samo vojaška zmaga. To je bila tudi zmaga vrednot, zmaga načel, ki so danes zapisana v ustanovni listini Združenih narodov,« je dejal Stanovnik, »ta listina, ki je kot deset božjih zapovedi, govori o tem, da ponovno potrjujemo svojo vero v dostojanstvo človeka in človekove pravice. Da se obvezujemo, da bomo spoštovali pravičnost, solidarnost, da bomo gradili novi svet«. Kar pa bomo lahko storili, če bomo v strpnosti spoštovali eden drugega kot dobri sosedi.
Častni govornik. Foto: Mateja Celin/Delo
»Sprava ima dve korenini«
»To pa me pripelje do tega, kar je vsem nam danes še kako pri srcu: sprava. Sloga med nami. Sprava ima dve korenini: ena je pieteta do žrtev, do mrtvih, drugo je spoštovanje naše preteklosti.« O spoštovanju preteklosti je Stanovnik dejal, da ne bi smeli hvaliti samo tistega, kar nam odgovarja ter se navezal na govor Milana Kučana pred tednom dni v Ljubljani in znova izpostavil: »Spoštovanje pietete nas zavezuje, nam veleva, da ne smemo bojevati političnih in ideoloških bitk preko grobov.« Dejal je, da »pieteta pomeni, da smo vsaj po smrti vsi enaki. Zato greši proti temu osnovnemu zakonu cilivilizacije tisti, ki kakorkoli deli kosti! Pravijo, da hočejo imeti identifikacijo slovenskih žrtev. Zame slovenske žrtve niso po smrti nič drugačne kot hrvaške, nemške, italijanske ali kozaške«.
Paporščak ob spomeniku svobodi in miru Foto: Mateja Celin/Delo
Feniksi iz kragujevčanke
Mladim je položil na srce, naj bodo ponosni na veličastni dosežek upora proti okupatorju: »Kar se je zgodilo, se je zgodilo. In to, kar se je zgodilo, je veličastno!« Ob Batičevem spomeniku svobodi in miru, ki predstavlja eksplodirano granato, iz katere poletijo golobi, pa je dejal: »Eksplodirala je kragujevčanka, a poglejte: iz nje so poleteli feniksi, beli golobi, znanilci miru! Zato vas spominjam na besede našega največjega pesnika Prešerna, ki je zapisal: Edinost, sloga, sprava spet k nam naj se vrnejo, da oblast - gospa ministrica - da oblast in z njo čast spet naša bosta last!«
Proslave se je udeležilo več kot 200 praporščakov. Foto: Mateja Celin/Delo
Sprava pomembna posebej za mlade
Tudi prevaljski župan Matic Tasič je poudaril pomembnost sprave, predvsem za mlade. »Mir ni samoumeven, mir je vrednota. Sedanjost se čuti težja zaradi bolečin povojnih pobojev, ker ne znamo drug drugemu podati roke in ga pogledati v oči. A vendar, zgodovina je luč in moč za prihodnost.« V poklon vrednotam miru, varnosti in sožitja med narodi so tudi v spominskem parku na Poljani izpisali načelo svobode in miru v 57 uradnih jezikih držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Mladi rod. Foto: Mateja Celin/Delo
Poleg slovenskega predsednika Buruta Pahorja se je proslave na Poljani udeležil tudi bivši predsednik Milan Kučan, notranja ministrica Vesna Gjörkös Žnidar, pa tudi številni tuji gostje: ameriški, ruski in črnogorski veleposlanik, generalni sekretar ruske zveze veteranov, obrambni ataše Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter delegacije številnih borčevskih in veteranskih organizacij iz republik bivše Jugoslavije z več kot 200 praporščaki. Več kot 4000 navzočih je spremljalo kulturni program, v katerem je sodelovalo okrog 120 nastopajočih glasbenikov, pevcev, šolarjev, največje navdušenje pa je požel partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, s katerim so zapeli tako gostje kot obiskovalci.
