Glavni inšpektor odstopil po razkritju novega primera izkoriščanja
Drugi primer izkoriščanja tujih delavcev v dveh mesecih kaže na to, da je treba nekaj spremeniti, je po objavi pričanj indijskih delavcev o poraznih delovnih razmerah v ljubljanski avtopralnici komentiral minister za delo Luka Mesec. »Do zdaj z delom vodstva inšpekcije nisem zadovoljen, ker je jasno, da njihove metode dela ne zadostujejo in niso kos izzivom, ki jih imamo,« je izjavil Mesec in dodal, da ne izključuje menjave vodstva, če se razmere ne bodo drastično spremenile v nekaj tednih. A ga je Jadranko Grlić prehitel in danes popoldne odstopil kot glavni inšpektor.
Delo po 62 ur na teden za le 650 evrov na mesec, neprimerno ravnanje, grožnje, zadržanje potnih listov. O vsem tem sta dva indijska delavca, ki sta se po pomoč zatekla v Delavsko svetovalnico, pričala v prispevku, ki ga je v torek zvečer objavil TV Slovenija. »Kot da bi nas kupili iz Indije za sužnje. Vsi smo bili izčrpani, želeli smo iti, ampak nismo imeli svojih potnih listov,« je pripovedoval eden od delavcev, ki je skupaj s še enajstimi rojaki delal v avtopralnici Avtostop v Ljubljani. Po njegovih besedah so jim delodajalci vrnili potne liste le na dan obiska inšpekcije. Ko je njihov neposredno nadrejeni potem zahteval, naj jih vrnejo, je imel v rokah kladivo in jim grozil, zato so poklicali policijo. Pozneje je deset delavcev odšlo neznano kam.
Pri podjetju Amonte, ki je lastnica avtopralnice, so za TV Slovenija očitke zavrnili. Trdijo, da z vsemi delavci ravnajo po pravilih. Izrazili so domnevo, da gre za poskus izsiljevanja delavcev, ki naj bi podjetje izkoristili za nadaljevanje poti proti severu Evrope.
Zelo ostro se je odzval tudi minister za delo Luka Mesec. »Ta primer je nezaslišan. Take stvari se v Sloveniji preprosto ne smejo dogajati. Vemo, da so agencije za posredovanje dela, ki čezmejno posredujejo delavce, najpogostejši vir grobega in totalnega izkoriščanja delavcev, ki včasih dobesedno meji na sužnjelastništvo ali trgovino z ljudmi, kar je tudi ta primer. Nad tem bo treba vzpostaviti konstanten in reden nadzor,« je bil ogorčen Mesec, ki je prepričan, da mora biti inšpekcija prva, ki to odkriva, ne pa nevladne organizacije in mediji. Pred dobrima dvema mesecema je s pomočjo Delavske svetovalnice v javnost prišlo tudi dogajanje v podjetju Marinblu.
»Zakaj inšpekcijski nadzor ni posredoval prej? Obstajajo indici, da je bil kršitelj opozorjen na prihod inšpekcije, da je bilo to podjetje več let nedotakljivo, da je imelo politične povezave z inšpekcijo ter da se je vedelo, kaj se tam dogajanja.« Minister je napovedal, da bo vse preveril in zelo hitro razrešil, »kako globoka je ta zajčja luknja«.
Glavni inšpektor Jadranko Grlić pa ni čakal. Včeraj so z inšpektorata sporočili, da je nepreklicno odstopil z mesta glavnega inšpektorja za delo, predvsem zaradi očitno različnih pogledov vodstev ministrstva in inšpektorata ter njega osebno na pristojnosti in način dela.
Na prošnjo za komentar zadeve so nam pojasnili, da na leto prejmejo okoli 7000 prijav, kar je skoraj 30 vsak delovni dan, poleg tega da je 53 inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij ter 32 za varnost in zdravje pri delu. Lani so opravili 38.624 inšpekcijskih pregledov, pri katerih so ugotovili 18.343 kršitev in izrekli za dobrih 3,5 milijona evrov glob. Prednostno obravnavajo prijave, iz katerih izhaja verjetnost, da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe in da gre za kršitev pravic več delavcev.
Poudarili so, da nadzorov praviloma ne napovedujejo, sicer ne bi mogli ugotoviti toliko kršitev, kot so navedli. V konkretnem primeru je inšpekcija za delo pozvala druge pristojne organe, da so konec julija skupaj opravili nadzor pri delodajalcu na več lokacijah. Zagotavljajo, da so nadzor izvedli takoj, ko je bil znan delodajalec, pri katerem naj bi nastajale kršitve. Informacije, ki so pri njih vzbudile sum na trgovino z ljudmi, so posredovali policiji. Vsi postopki v tem pregledu še niso končani.
Mesec že ima kandidata za vodenje inšpekcije, a imena še ni razkril.
