Hidrotehnik ob Iščici »mesaril« po svoje

To je v nadzoru ugotovila okoljska inšpektorica, ki državnemu koncesionarju (še) ni izrekla denarne ali zaporne kazni, bo pa moral za omilitev posledic čezmernega poseka zasaditi avtohtone lesne vrste. Medtem uničenje enega največjih drstišč soške postrvi, ki ga je Hidrotehnik zakrivil pred posegom na Iščici, še ni dobilo epiloga.

Če bodo monitoringi pokazali, da je imel Hidrotehnikov poseg na Ljubljanskem barju negativne posledice tudi na kvalifikacijske vrste za Naturo 2000 (gre za 40 vrst živali, od tega 23 vrst ptic), lahko inšpekcija za okolje in naravo zoper koncesionarja vloži kazensko ovadbo. V Hidrotehniku, kjer je predsednik uprave Klemen Zajc, inšpekcijske odločbe niso hoteli komentirati, ker da se rok za pritožbo še ni iztekel, prav tako niso hoteli povedati, ali se bodo pritožili.

Januarja je podjetje na petih kilometrih brežin spodnjega toka Iščice na območju Nature 2000 in prvega varstvenega območja Krajinskega parka Ljubljansko barje posekal obrežne gozdiče in mejice, med njimi številne stoletne vrbe. Po ureditveni odločbi, ki jo je izdala inšpekcija za okolje in naravo, mora koncesionar z novo zasaditvijo ponovno vzpostaviti habitate za kvalifikacijske vrste za Naturo 2000.

Kršili navodila in svoj program

Hidrotehnik, ki je dobil ustna navodila zavoda za varstvo narave, kako naj opravi poseg, jih ni upošteval, prav tako ne lastnega programa na vodotoku, ki sta ga potrdila Arso in ministrstvo za okolje in prostor. Poleg tega, kot so po posegu opozorili na zavodu za varstvo narave, jih je podjetje za mnenje zaprosilo šele, ko je dela na terenu že opravilo.

Na inšpektoratu so za Delo pojasnili, da zakon o ohranjanju narave dopušča, da se dolžnost ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot izključi v izrednih razmerah, ko ima prednost reševanje ljudi in premoženja, vendar je v takšnih primerih treba izbrati ukrep, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškoduje naravo. Hidrotehnik pa tega ni upošteval in je s posegom v naravo povzročil bistven negativen vpliv na habitate populacij zavarovanih ter kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst, pravijo na inšpektoratu.

Do osem let zapora

Kot pojasnjujejo, se inšpektorica še ni odločila za prekrškovni postopek, temveč bo počakala na rezultate letnih monitoringov in nato ocenila, ali obstajajo pogoji za kazensko ovadbo. Če bi se pokazalo, da je čezmerni posek na Iščici negativno vplival na kvalifikacijske vrste, bo inšpekcija postopala skladno s kazenskim zakonikom, ki za poškodovanje ali uničenje stvari posebnega kulturnega pomena, naravne vrednote ali drugega zavarovanega naravnega bogastva, ki je javna dobrina, določa kazen z zaporom do pet ali celo do osem let, če gre za poškodovanje ali uničenje stvari izjemnega državnega pomena.

Direktorica Krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupanc je povedala, da so že takoj po posegu ocenili, da je bil izveden v nasprotju s sodobnimi smernicami upravljanja voda, ki ohranjajo razlivne površine na neposeljenih zemljiščih, saj prehitro odvajanje vode povzroča težave dolvodno. »Odločbo inšpekcije podpiramo, a pomembneje je, da se območje čim prej sanira, kakor da se izvajalca preganja z globami. Ključno sporočilo pa je, da je veliko bolj pametno ter za povzročitelja in državo ceneje spoštovati zakonodajo kakor popravljati škodo v naravi, ki je velikokrat nepovratna,« je pojasnila Barbara Zupanc.

»Lekcija vodarskemu svetu«

»Inšpekcija za okolje in naravo je bila v tem primeru skoraj edini državni organ, ki je korektno opravil svoje delo. Z odločbo je inšpekcija zagotovila obnovitev habitata, kar pa se nam zdi še posebno pomembno, je to, da je bilo vodarskemu svetu končno poslano sporočilo, da ne more delati, kar se mu zdi,« je ukrepanje inšpekcije komentiral Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Prav društvo je prvo opozorilo na razdejanje ob Iščici in je skupaj z WWF oba Hidrotehnikova posega, tudi tistega na Soči, prijavilo evropski komisiji, ki glede uničevanja zaščitenih območij še ni sprejela odločitve. Prva tako še ni pravnomočna inšpekcijska odločba zaradi zasutja enega največjih drstišč soške postrvi na Soči. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ zavrnilo odločbo inšpekcije zaradi postopkovnih napak, zato bo inšpekcija o posegu znova odločila.