Tiskane izdaje
Ljubljana, Celje - Do konca leta se bodo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odločili, če naj za Dijaški dom Celje predlagajo prenehanje delovanja. Dom, ki se je znašel v rdečih številkah in ima zasedenih le petino postelj, pa ni edini. Bo v prihodnjih letih potrebno zapirati tudi druge domove?
V državi je 17 samostojnih dijaških domov, 18 dijaških domov deluje pri srednjih šolah, 4 domovi pa so zasebni. Delujejo kot vzgojno izobraževalni zavodi, njihove ustanoviteljice pa so povečini vlada, občine in šole. Toda v povprečju so v tem šolskem letu domovi zasedeni le do polovice. Še najbolj polni so zasebni dijaški domovi, drugi pa vse težje in kljub temu, da bivanje dijakov v njih sofinancira ministrstvo, zagotavljajo likvidnost.
Vpis v dijaške domove se že vrsto let zmanjšuje. Na MIZŠ pojasnjuje, da je razlogov več. Zmanjšuje se številčnost generacij, srednje šole niso kakor v preteklosti skoncentrirane po večjih mestih, ampak so tudi v manjših krajih, cestne povezave so danes boljše, pa tudi starši se v večjem številu vozijo na delo v bolj oddaljene kraje in z njimi se dnevno prevažajo tudi otroci.
Prihodnje generacije niso posebej številčne
Razloge kaže iskati tudi v šolski in z njo povezani politiki. Ukinjene so bile državne štipendije za mladoletne dijake z dodatkom za šolanje izven kraja bivanja in uvedeno je bilo subvencioniranje prevozov z ugodno ceno mesečnih vozovnic.
Nič bolje zasedenosti dijaških domov ne kaže v prihodnjih letih. »Številčnost generacij, ki se bližajo vpisu v srednje šole, ni tolikšna, da bi si od tega obetali bistveno povečan vpis v dijaške domove,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da je situacija, v kateri se je znašel Dijaški dom Celje, zelo specifična ter da tovrstnih težav v drugih domovih doslej niso zaznali. Pa lahko do tega pride?
Poglejmo nekaj podatkov, ki lahko pomenijo opozorilo. Z zakonom o izvrševanju proračunov 2014 in 2015 je bila nekoliko znižana po veljavni metodologiji izračunana »glavarina«, ki jo domovom zagotavlja ministrstvo. Naslednji leti bodo tako za vsako leto za dijaka samostojni domovi prejeli po 1.830 evrov, domovi pri šolah pa po 1.702 evra. Ministrstvo družinam, ki imajo v dijaških domovih po več otrok, bivanje tudi subvencionira in sicer tako, da imajo drugi in vsak naslednji otrok v celoti subvencionirano mesečno oskrbnino, ki znaša 208 evrov na mesec. Takšnih je vsako leto okoli 400 in letos bo to ministrstvo stalo okoli 709 tisoč evrov.
Toda malce zmanjšana glavarina ni največja težava domov, bolj zaskrbljujoča je slaba zasedenost nekaterih. Medtem, ko so zasebni domovi (gre za zavode rimokatoliške cerkve) dobro zasedeni, so nekateri domovi pri srednjih šolah že skoraj prazni. Tako je v dijaškem domu Šolskega centra Maribor od 258 postelje zasedenih le 19, v dijaškem domu Šolskega centra Velenje jih je od 90 zasedenih 10, na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih pa je v dijaškem domu od 128 razpoložljivih polnih le 19 dijaških postelj.
V desetih letih s 450 na 130 dijakov
A če srednje šole lažje krijejo fiksne stroške za prazne postelje v okviru šolskih proračunov, je težje samostojnim dijaškim domovom. Tisti v Ljubljani, razen doma na Viču, so praviloma dobro zasedeni, drugod zelo različno. Dijaški in študentski dom Kranj ima od razpoložljivih 507 letos zasedenih samo 58 postelj, Dijaški dom Ptuj 37 od vseh 210, Dijaška domova v Murski Soboti in v Celju pa sta zasedena le okoli 22-odstotno. Zakaj se je potem celjski dijaški dom, ki sicer ni najmanj zaseden, znašel v situaciji, da na ministrstvu razmišljajo o njegovi likvidaciji?Na ministrstvu pravijo, da so ob slabi zasedenosti v zadnjih letih Dijaški dom Celje pestile še druge težave.
V desetih letih se je s 457 število dijakov zmanjšalo na 132. Dom je s svojima dvema stolpičema predimenzioniran, vodstvo pa ju vrsto let ni dovolj vzdrževalo. To je zahtevalo večje investicijske posege, zato Dijaški dom Celje ne more poravnavati tekočih obveznosti in zapadlih dolgov. »Dijakom in študentom, ki bivajo v dijaškem domu, bo v tem šolskem letu omogočeno bivanje do zaključka pouka,« so pojasnili na ministrstvu.
Ministrstvo je pred časom napovedalo, da bodo celjski dijaški dom zaprli. A odločitev še ni dokončna. Skupaj s svetom zavoda in Mestno občino Celje zdaj iščejo možnosti, da bi dom vsaj v zmanjšani obliki ohranili.
Nekdanja uslužbenka doma, ki ne želi biti imenovana, težave doma pojasnjuje tudi drugače: »Situacija, izguba in nelikvidnost so posledica kadrovskih spletk in brezbrižnosti države, ki smo jo opozarjali na probleme. Dom je moral plačati visoko odškodnino delavki, ki je spor dobila na sodišču, ukinili so nam pralnico, ki je dohodek pridobivala na trgu, država kot lastnica pa v dom ni nič vlagala. Iz subvencij in oskrbnine seveda nismo mogli financirati, na primer, nujne energetske sanacije leta 1979 zgrajenih stavb.«
