Vsako leto se določenemu številu ljudi življenje obrne na glavo samo zato, ker so na glavo skočili v vodo. »Z njo je odplavalo vse, kar sem imel in nič več ni tako, kot je bilo,« je pred časom orisal eden od poškodovanih. Zato pomislite, preden si v teh vročih dneh zaželite osvežitve. Ta traja le nekaj sekund, posledice pa so lahko dosmrtne – ne samo za vas, temveč tudi za svojce.

Mladenič, ki smo ga v Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča (URI Soča) srečali pozimi leta 2019 in se je usodno poškodoval pri skoku v vodo, je imel 29 let. Zlomil si je vratna vretenca in postal paraplegik. Takrat je na lokomatu, kjer program računalniško prilagodijo sposobnostim vsakega posameznika, vadil že dober mesec. Navdajalo ga je upanje, da se bo z lastnimi nogami še kdaj podal na sprehod, čeprav je njegova situacija kljub napredku v medicini brezizhodna.

Takih in podobnih primerov ni malo. Zato je pred kopalno sezono dobro večkrat prebrati in slišati, na kaj vse naj mislimo, preden skočimo v vodo, in tudi, kako naj ponesrečenemu pomagamo, da mu ne bomo naredili še večje škode.
 

Zahtevna rehabilitacija

Urška Kidrič Sivec iz URI Soča je povedala, da so na oddelku za rehabilitacijo oseb s poškodbo hrbtenjače v zadnjih petih letih rehabilitirali povprečno dve osebi na leto, kakšno leto nobenega, kakšno pa tudi pet.

»Večinoma gre za mlajše moške s poškodbo v predelu vratne hrbtenjače, kjer je ob ohromelosti spodnjih okončin navzoča vsaj delna ohromelost zgornjih okončin in spremenjeno delovanje notranjih organov, zaradi hude prizadetosti so pogosti zdravstveni zapleti,« je opisala Kidrič Sivčeva. Dodala je, da je rehabilitacija dolgotrajna, večmesečna, da se pripravijo na spremenjeno funkcioniranje. »Navadno ostanejo vezani na invalidski voziček, zaradi delne ohromelosti zgornjih okončin praviloma potrebujejo tudi delno pomoč ali prilagoditve pri vsakodnevnih aktivnostih.«
 

Svetujejo previdnost

V UKC Ljubljana vsako leto oskrbijo najmanj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. »Med njimi je deset hudih poškodb hrbtenice, ki zahtevajo operativne posege. Vsako leto imamo najmanj dva do tri primere hudih poškodb hrbtenjače, ki puščajo trajno invalidnost. Kljub trudu teh poškodb ne znamo zdraviti, zato svetujemo previdnost,« je dejal travmatolog iz urgentnega kirurškega bloka Marko Jug.



Ljudi je pozval, naj ne skačejo v kalno vodo, ki nima preverjene globine, ali pod vplivom alkohola. Poškodbe so namreč največkrat posledica alkohola in skoka v prenizko kalno vodo. V zadnjem času se povečuje število tistih, ki so se poškodovali v domačih bazenih, pri tem je po besedah travmatologa v ospredju uživanje alkohola.



Poškodbe prizadenejo vratno hrbtenico, ki je najobčutljivejša in najbolj krhka, sploh pri skoku na glavo, saj se vsa njena teža prenese na vratni del. Nekateri poškodovani ne morejo več uporabljati nog, pogosto niti rok, nekateri po poškodbi hrbtenice ne morejo samostojno dihati in so odvisni od aparata. Tak posameznik ne more več opravljati vseh svojih osnovnih bioloških funkcij, popolnoma je odvisen od pomoči drugih. Takšno stanje je v večini primerov trajno,« je posledice poškodb opisal Jug. Ta teden so v UKC sprejeli osebo s hudo poškodbo vratne in prsne hrbtenice, ki so jo operirali. Mislimo, da se bo dobro izšlo, saj živčevje ni bilo hudo poškodovano, a le za las, je dejal Jug.

Dodal je, da so včasih nekateri poškodovani – povprečno so stari od 20 do 35 let – zelo presenečeni, kako se je to lahko zgodilo, saj so iz istega mesta oziroma položaja skočili že velikokrat. Po besedah travmatologa je posebno nevarno, če uporabljamo pokrivala za glavo – določene čelade, ki povečajo površino glave in upočasnijo prodiranje v vodi: »Pri adrenalinskih športih, kjer uporabljamo zaščitno opremo, je ta torej lahko prej slabost kot pridobitev. Uživajte v vodi, a vedno preverite njeno globino, in če se le da; ne skačite na glavo,« je sklenil Jug. Pravila varnega kopanja boste našli na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.