Tiskane izdaje
Župan Bojan Šrot, mestne politične stranke in gospodarstveniki v Celju so si edini: priključek ceste tretje razvojne osi s Koroške na avtocesto v Šentrupertu je preveč oddaljen do Celja. A nasprotovanje zdaj ni več v ospredju. Za celjsko gospodarstvo in razvoj je bolj pomembno, da mesta na podoben način ne obide tudi srednji del tretje razvojne osi, torej tisti od avtoceste Maribor−Ljubljana do avtoceste Ljubljana−Obrežje.
Tako je v mestnem svetu MO Celje soglasno podporo dobil tudi memorandum o trasi srednjega dela tretje osi Celje−Novo mesto, ki ga je v sprejetje mestnemu svetu predlagal Gregor Gregorin, vodja kluba mestnih svetnikov SMC, čeprav sicer SMC ne spada v krog strank neformalne koalicije župana Šrota.
V memorandumu mestni svet Celja poziva vlado, naj čim hitreje nadaljuje umeščanje trase v prostor tako, da bi gradnjo lahko začeli najkasneje leta 2022. Vendar ne katerekoli trase, temveč trase, ki od dveh avtocestnih priključkov severno od Celja mesto obide z dveh strani, se južno od Celja združi, vodi do Laškega in naprej do Novega mesta. Gre za, po mnenju celjske SMC kot predlagatelja memoranduma, že »izdelano najustreznejšo, ekonomsko učinkovito in okoljsko sprejemljivo varianto G2-n1+I4«.
Če bo kakšna drugačna trasa obšla Celje − tega se v Celju boje že zato, ker v nekaterih občinah na Kozjanskem še vedno predlagajo odcep z avtoceste Maribor−Ljubljana pri Dramljah − ali če se gradnja ne bo začela v najkrajšem možnem času, bosta Celje in regija v prihodnjih letih razvojno nazadovala.
Celje vladi predlaga, naj za omenjeno traso čim prej javno razgrne študije variant in okoljsko poročilo in naj vlada varianto določi že v letu 2016. Za ta namen naj v proračunu za leto 2016 in 2017 zagotovi potrebna sredstva, potem pa naroči izdelavo državnega prostorskega načrta in ga sprejme leta 2018 ali najkasneje leta 2019.
