Hmeljarji zadovoljni z meritvami, civilna iniciativa ne
Vzorčenje rastlin, tal in zraka ob hmeljiščih ni potrdilo zanosov
Odpri galerijo
Hmeljarji trdijo, da s pridelavo hmelja ne škodijo okolju in ljudem.
FOTO: Leon Vidic
Slovenj Gradec – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je po naročilu mestne občine Slovenj Gradec zaradi konflikta med pridelovalci hmelja in Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz) opravil vzorčenje rastlin, tal in zraka ob škropljenju v hmeljskih nasadih. Rezultati meritev niso pokazali večjega zanosa škropiv v okolico.
»Rezultati potrjujejo, da ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, to je uporabe ustreznih pripravkov v nizkih koncentracijah, modernih 'anti-drift' šob, izklapljanju škropilnice pri obračanju zunaj hmeljišča in primernih vremenskih pogojih, zanosov škropiva ni,« so sporočili iz ravenske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), koordinatorja vzorčenja.
Andreja Hace v imenu hmeljarjev iz Mislinjske doline pravi, da jih rezultati niso presenetili. »Hmeljarji uporabljamo samo registrirana sredstva za varstvo rastlin, ki so pred tem prestala strogo preverjanje tveganja za zdravje ljudi in živali. Reden nadzor nad nami opravlja fitosanitarna inšpekcija, ki do zdaj ni zaznala kršitev. Poleg tega nas nadzirajo tudi kupci hmelja,« je povedala Andreja Hace.
Obtožbe na račun hmeljarjev, češ da s svojo dejavnostjo škodijo okolju in zdravju ljudi, so bile po njenem mnenju neutemljene, izmišljene in po njenem celo zlonamerne. Kritična je tudi do Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prepričana je, da je NIJZ pretiraval v priporočilih ukrepov osnovni šoli Šmartno v času škropljenja na hmeljiščih blizu šole in to počel brez strokovnih podlag. »Pavšalne sodbe NIJZ so le še dodatno vznemirile in prestrašile javnost,« trdi hmeljarka Andreja Hace.
»V Civozu smo takšne rezultate pričakovali, saj jih je okoljevarstvena stroka napovedala že pred njihovo razgrnitvijo. Ker nas metodologija monitoringa ni prepričala, se z izvedbo nismo strinjali, podprli pa smo meritve zanosov škropiv,« so pojasnili v Civozu. Prepričani so, da bi morali za jasnejšo sliko obremenjenosti določenega okolja s pesticidi razmere in koncentracije spremljati neprekinjeno, daljše obdobje, za hmelj to velja v dobi vegetacije.
»Dolgoročni vpliv ni možno definirati zgolj z eno meritvijo,« opozarjajo v Civozu, ki ga vodi Peter Metulj. Civoz zagovarja biomonitoring, s katerim bi lahko ugotavljali, kakšen je dolgoročni učinek pesticidov na človeka. »Če želimo poznati povprečni Ph v bazenski vodi, je enkratno vzorčenje nesmisleno,« komentirajo na primeru.
Slovenjgraški župan Tilen Klugler pravi, da so za izvedbo in koordinacijo monitoringa izbrali zaupanja vredni instituciji, zato ni razloga, da tokratnim rezultatom meritev ne bi zaupali. »Nov monitoring smo naročili, ker so na lanske meritve leteli očitki o neustrezni izbiri koordinatorja, monitoring pa tudi ni bil izveden v celoti,« je povedal Klugler. Želi si, da bi k izvajanju podobnih metritev pristopila država, saj ta določa mejne vrednosti vplivov fitofarmacevtskih sredstev na okolje.
»Upamo, da se lokalna oblast ne slepi z rezultati, saj je njihovo delo še daleč od opravljenega,« opozarjajo v Civozu, ki bo še naprej iskal odgovor na vprašanje, kakšen je lahko dolgoročen vpliv pesticidov na ljudi, ki živijo ob hmeljiščih.
»Rezultati potrjujejo, da ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, to je uporabe ustreznih pripravkov v nizkih koncentracijah, modernih 'anti-drift' šob, izklapljanju škropilnice pri obračanju zunaj hmeljišča in primernih vremenskih pogojih, zanosov škropiva ni,« so sporočili iz ravenske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), koordinatorja vzorčenja.
Andreja Hace v imenu hmeljarjev iz Mislinjske doline pravi, da jih rezultati niso presenetili. »Hmeljarji uporabljamo samo registrirana sredstva za varstvo rastlin, ki so pred tem prestala strogo preverjanje tveganja za zdravje ljudi in živali. Reden nadzor nad nami opravlja fitosanitarna inšpekcija, ki do zdaj ni zaznala kršitev. Poleg tega nas nadzirajo tudi kupci hmelja,« je povedala Andreja Hace.
Krivične pavšalne sodbe
Obtožbe na račun hmeljarjev, češ da s svojo dejavnostjo škodijo okolju in zdravju ljudi, so bile po njenem mnenju neutemljene, izmišljene in po njenem celo zlonamerne. Kritična je tudi do Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prepričana je, da je NIJZ pretiraval v priporočilih ukrepov osnovni šoli Šmartno v času škropljenja na hmeljiščih blizu šole in to počel brez strokovnih podlag. »Pavšalne sodbe NIJZ so le še dodatno vznemirile in prestrašile javnost,« trdi hmeljarka Andreja Hace.
»V Civozu smo takšne rezultate pričakovali, saj jih je okoljevarstvena stroka napovedala že pred njihovo razgrnitvijo. Ker nas metodologija monitoringa ni prepričala, se z izvedbo nismo strinjali, podprli pa smo meritve zanosov škropiv,« so pojasnili v Civozu. Prepričani so, da bi morali za jasnejšo sliko obremenjenosti določenega okolja s pesticidi razmere in koncentracije spremljati neprekinjeno, daljše obdobje, za hmelj to velja v dobi vegetacije.
Enkratno vzorčenje je premalo
»Dolgoročni vpliv ni možno definirati zgolj z eno meritvijo,« opozarjajo v Civozu, ki ga vodi Peter Metulj. Civoz zagovarja biomonitoring, s katerim bi lahko ugotavljali, kakšen je dolgoročni učinek pesticidov na človeka. »Če želimo poznati povprečni Ph v bazenski vodi, je enkratno vzorčenje nesmisleno,« komentirajo na primeru.
116
hektarov hmeljišč je v Mislinjski dolini
hektarov hmeljišč je v Mislinjski dolini
Slovenjgraški župan Tilen Klugler pravi, da so za izvedbo in koordinacijo monitoringa izbrali zaupanja vredni instituciji, zato ni razloga, da tokratnim rezultatom meritev ne bi zaupali. »Nov monitoring smo naročili, ker so na lanske meritve leteli očitki o neustrezni izbiri koordinatorja, monitoring pa tudi ni bil izveden v celoti,« je povedal Klugler. Želi si, da bi k izvajanju podobnih metritev pristopila država, saj ta določa mejne vrednosti vplivov fitofarmacevtskih sredstev na okolje.
»Upamo, da se lokalna oblast ne slepi z rezultati, saj je njihovo delo še daleč od opravljenega,« opozarjajo v Civozu, ki bo še naprej iskal odgovor na vprašanje, kakšen je lahko dolgoročen vpliv pesticidov na ljudi, ki živijo ob hmeljiščih.
