Hrana (spet) postaja geopolitično orožje
Izpadi v logistiki, dobavi in rast cen na žitnem trgu so neizogibni.
Rusija bi v primeru eskalacije vojne lahko hrano uporabila kot orožje v ekonomski vojni.
Izvozne aktivnosti v agrikulturi se izvajajo prek podjetji okrog Putina.
Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko ogrozil svetovne zaloge hrane, opozarja Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP). Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega zahoda in Azije, ki se zanašajo na kmetijske izvoze tako iz Ukrajine kot Rusije. Pridelek v Ukrajini je ogrožen, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal.
Po mnenju dr. Aleša Kuharja, agrarnega ekonomista, se bodo po najbolj optimističnem scenariju (vojna se konča v dveh tednih) zgodili logistični in dobavni izpadi, zaostanki ustaljenih dobavnih tokov in višje cene tako na svetovnih kot evropskih trgih, a se bo to, v nekaj mesecih po koncu vojne, vrnilo v ustaljene tirnice.
Pesimističen scenarij
Toda če bo Rusija brutalno okupirala Ukrajino, se bodo prehranski tokovi ne le prekinili, ampak tudi pretrgali in preusmerili. »V hipotetičnem smislu totalne ruske izolacije in okupacije Ukrajine bo dobavne in proizvodne surovinske tokove začela kreirati Rusija in blago ukrajinskega porekla uporabila za doseganje političnih ciljev.« V tem primeru Rusija izvoza ne bo usmerjala v EU, ampak v svoja interesna območja. »Ukrajina trenutno največ izvozi na Kitajsko in v Egipt, nato sledita Španija in Nizozemska in v primeru preusmeritve tokov lakote pri nas sicer ne bo, bo pa to vseeno izjemen pretres.«
Kot pojasnjuje sogovornik, je v tem primeru treba dobavitelje poiskati drugje, temu sledijo cenovni šoki, izpadi v dobavi in preskrbi predvsem v državah, kjer nimajo zalog. »Tukaj bodo revnejše države zagotovo v težkem položaju.« Slovenija učinka neposredno ne bo čutila, ker je blagovna menjava z Ukrajino zanemarljiva, je pa dejstvo, da »ko se karte v dobavnih verigah na novo mešajo, majhni igralci večkrat ostanejo praznik rok«. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je zaradi trenutnih razmer v Ukrajini sicer imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti. A po besedah Kuharja Slovenija v primeru hujše destabilizacije trga nima ne znanja ne kompetenc, da bi lahko vplivala na izid. Dejstvo pa je, da bodo, vprašanje je le koliko časa, surovine za nekatere države bolj za druge manj omejene, odvisno od njihove geostrateške pozicije.
Zaloge ne smejo biti samo na papirju
V tej situaciji so za podjetja in države pomembne zaloge, ki so si jih ustvarili. Kuhar tukaj opozarja, da je pomembno, da so zaloge tudi dejanske, ne samo na papirju. Omeniti gre še dejstvo, da podjetja pri nabavah vedno taktizirajo. Pred štirimi meseci, ko je bilo zaradi motenih dobavnih verig kot posledice epidemije občutiti rast cen, je marsikdo nabavo odložil na čas, ko se bo epidemija ustavila. »Upam, da sem izjave glavnih nabavnih menedžerjev iz tistega časa napačno interpretiral in so nabave vseeno izvedli,« dodaja Kuhar.
Glede na pritiske, ki jih je Rusija deležna, vse od devalvacija valute, izpada prihodkov, močne finančne krize, ki jo je z eskalacijo sprovocirala, bo imelo ravnanje Rusije pomembne učinke na rast cen tudi na drugih surovinskih trgih, kot sta železova ruda in jeklo oziroma na vse surovine, ki jih Rusiji izvažajo. »V Ukrajini bo izvajala vojaške napade, drugod po svetu pa ekonomske, da bo obranila svojo pozicijo,« meni Kuhar.
Možne so tudi hude manipulacije na borznih trgih, kjer se kupujejo žita. Rusija bi po skrajni teoriji, tako Kuhar, lahko poskušala celo ukrasti zaloge žit iz Ukrajine in jih preusmerila prek ruskega žitnega omrežja. Znano je, da aktualna oblast dobro sodeluje z agroživilskim sektorjem in si že desetletje prizadeva za njegovo krepitev. »Kompleksne izvozne aktivnosti tečejo prek podjetji v ozkem krogu okrog Putina.«
