Tiskane izdaje
Kljub temu Hribarjeva ocenjuje, da menjave nove vlade "niso takšne, kot so bile v času prejšnje vlade, ko je šlo vse skupaj kot drveči vlak," je dejala.
Ob robu današnje podelitve nagrade, ki ji jo je za prispevek h krepitvi javne besede in dialoga v medijih podelila regionalna organizacija mednarodnega instituta za tisk IPI za jugovzhodno Evropo SEEMO, je Hribarjeva komentirala tudi prve tri tedne dela nove vlade. Kot je ocenila, imajo politiki "to čudno navado, da nas radi presenetijo kmalu po volitvah" in po njenem je bilo tudi tokrat tako.
Na vprašanje, kaj konkretno ima v mislih, je pojasnila, da misli predvsem na imenovanje Dimitrija Rupla na mesto posebnega Pahorjevega odposlanca za zunanje zadeve. Po njeni oceni je takšna izbira premiera sporna, saj se Rupel "ni najbolje obnesel kot zunanji minister, še posebej zadnja štiri leta ne".
Nagrado za prispevek h krepitvi javne besede in dialoga v medijih
Regionalna organizacija mednarodnega instituta za tisk IPI za jugovzhodno Evropo SEEMO je Hribarjevi podelila nagrado za prispevek h krepitvi javne besede in dialoga v medijih. Po besedah člana uprave Jorgosa Papadakisa jih je k podelitvi vodila kombinacija kritičnega načina razmišljanja Hribarjeve in njene občutljivosti za človekove pravice.
Kot je dejal, so imeli pri vseh dosedanjih izborih, s katerimi so začeli leta 2003, veliko dobrih kandidatov, še več pa dobrih dobitnikov nagrade. "Tako je bilo tudi letos," je poudaril in izrazil zadovoljstvo nad izborom Hribarjeve.
Spomenka Hribar je ob sprejemu nagrade iz rok generalnega sekretarja SEEMO Oliverja Vujoviča povedala, da nagrado sprejema izredno skromno, saj se zaveda, da je "na tem prostoru veliko piscev različnih literarnih zvrsti, ki se zavzemajo za človekove pravice". Ob tem je opozorila, da med človekove pravice spada tudi pravica do obveščenosti. Kot je dejala, bi bila družba slepa in gluha, če ne bi bilo piscev in novinarjev. "Pisci so namreč tisti, ki razkrivajo laži, sprenevedanje in odkrivajo skrite podatke," je dejala.
Med človekove pravice po njenih besedah sodi tudi spoštovanje človekovega dostojanstva in v tem smislu tudi pieteta do mrtvih, "še posebej na področjih, kjer so bili avtoritarni režimi in kjer je bila latentna državljanska vojna". "Pri tem se je v zadnjem času nekaj premaknilo na bolje, vendar zadeve še vedno niso razrešene," je dejala.
Da bi se to zgodilo, je po njenem potrebna sprava na treh ravneh: na osebni - to je, da se spraviš sam s seboj; sprava z drugim, ko drugemu priznaš pravico, da razmišlja drugače; in sprava s svetom, ko začneš spoštovati naravne zakonitosti, je dejala Hribarjeva. Potem bo prišlo tudi upanje, da bo kdaj bolje, je dodala.
