Tiskane izdaje
Ljubljana – Skromni začetki TED niso nakazovali, da bo po treh desetletjih še vedno obstajal, kaj šele, da bo tako priljubljen.
K svojemu imenu so dodali x in dogodek popeljali v svet. Na konferencah z govori navdušujejo znanstveniki, umetniki, športniki, inovatorji svetovnega kova. Ker so vstopnice prosto dostopne na svetovnem spletu, govore pa prevajajo v 130 jezikov, so iz elitističnega dogodka postale javno dobro.
Jutri bodo znova prišli na oder Cankarjevega doma, govorniki pa bodo tokrat Andreja Gomboc, Andrej Fink, Sara Isaković, Dejan Roljič, Miomir Kneževič, Janja Božič Marolt, Nina Sankovič, Rafael Mihalič, Peter Buhrmann, Tadej Kotnik in Zvezdan Pirtošek.
TED je kratica za tehnologijo (T), zabavo (E) in dizajn (D), po kateri nosijo ime konference, ki po vsem svetu vabijo relevantne govornike k širjenju svojih dobrih idej. Razpon tem in govornikov na TED(x) je širok, od znanosti, politike, umetnosti, arhitekture do globalnih vprašanj.
Organizatorjem leta uspeva pritegniti najrazličnejše in javnosti dobro znane govornike, med drugim nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, nekdanjega ameriškega podpredsednika in Nobelovega nagrajenca Ala Gora, nekdanjega britanskega premiera Gordona Browna, ustanovitelja Microsofta in milijarderja Billa Gatesa, ustanovitelja Wikipedie Jimmyja Walesa, soustanovitelja Googla Sergeya Brina in Lawrencea E. Pagea, pa tudi Slovenko Renato Salecl.
Govorniki nastopajo brezplačno, svoje ideje pa morajo predstaviti v manj kot osemnajstih minutah, da zanimanje poslušalcev ne bi usahnilo.
Prvo konferenco je leta 1984 v kalifornijskem Montereyu organiziral arhitekt Richard Saul Wurman. Na njem so predstavili prvo različico Sonyjevega CD in eno prvih različic Applovega macintosha. Ker je bil dogodek finančno nevzdržen, je preteklo šest let, da so ga znova pripravili. Takrat se je koncept uveljavil in zakoličil v družbeno dogajanje in postal tradicionalen. Osrednja konferenca TED od lani poteka v kanadskem Vancouvru (od leta 2009 pa je bila v Palm Springsu in Long Beachu).
Zamujeno,
Njihov spletni arhiv omogoča tudi podnaslavljanje, ki ga zagotavljajo prostovoljni prevajalci. Tako si, denimo, lahko ogledamo tudi 300 govorov, ki so opremljeni s slovenskimi podnapisi.
Projekt se financira z denarjem od udeležbe, sponzorstev, podporo fundacij, licenciranja in s prodajo knjig. Sponzorji ne smejo sodelovati pri organizaciji, sprejemati vsebinskih odločitev ali se predstaviti na glavnem odru.
Jutri v Ljubljani
TED se je razširil tudi po globusu, le da TED organizira profesionalna ekipa, TEDx pa ne; x označuje, da je dogodek organiziran lokalno, neodvisno od TED, toda po njegovem vzoru. Posebno priljubljen je v evropskih in azijskih državah. TEDx niti pri nas ni neznanka, jutri bo v Cankarjevem domu že tradicionalni jesenski TEDxLjubljana.
Priprave se začnejo že več mesecev prej, nekaj dni pred odločilnim dnem pa so še zadnje vaje za govornike. Na njih ekipa organizatorjev nastopajočim pomaga, da ne zvenijo preveč monotono, predavateljsko, morda marketinško, slišati pa je tudi nasvete, kot sta »žvečilko iz ust« in »roke iz žepov«. Vse za to, da bodo govori karseda izpiljeni. »Na dogodku vsi uživajo, mi pa smo samo živčni, kaj bodo govorniki rekli,« pove ena od organizatorjev. Pojasnjuje, da govore na vajah večkrat slišijo in si želijo, da bi govorniki iz sebe vsebinsko iztisnili kar največ.
Vsi, ki pripravljajo TEDxLjubljana, sodelujejo prostovoljno. »Nihče ne zasluži niti centa, še kaj svojega denarja zapravimo,« pove Tanja Veg, ki dogodke soustvarja od leta 2012. Pravi, da celotno zgodbo že šest let poganjata »veselje do priprave dogodkov in pozitivna energija v ekipi«. Prav tako so brez plačila govorniki, tudi če na odru javno povedo svoj recept za uspeh, niti ne smejo oglaševati svojih dejavnosti. Tanja Veg pravi, da jih je zaradi koncepta, da se govornikov ne plačuje, nekaj ljudi že zavrnilo, a je to le majhen odstotek. »Nekatere stvari se izplača patentirati in držati v predalu, druge se izplača širiti. Govorniki sami presodijo, koliko želijo povedati,« še dodaja. Dejala je, da je »letos veliko želez v ognju«, njihove nastope pa si lahko jutri od 17.00 v prenosu v živo ogledate tudi na spletni strani delo.si.
O TEDxLjubljana, katerega sedma uprizoritev bo jutri v Cankarjevem domu, smo se pogovarjali z enim od organizatorjev Maticem Jazbarjem, predsednikom društva TEDxLjubljana.
Kako ljubljanski TEDx spada v globalni kontekst konferenc TED? Ima morda kakšne lokalne posebnosti ali je precej podoben svojemu starejšemu bratu?
V originalu je dogodek imenovan TED, se pravi TEDx že sam po sebi pomeni lokalno, ker je to eno krilo samega TED, ki je obstajal najprej. Organiziral je plačljive konference, potem pa jih je zaradi velikega zanimanja širil tudi v manjše kraje oziroma države po svetu, kar imenujemo TEDx. Mi tako in tako ne smemo odstopati od koncepta in se moramo držati nekih pravil. Posebnost naše ekipe je, če primerjam z drugimi slovenskimi ekipami, da smo za odtenek malo bolj resni in damo več poudarka na pripravo govornikov.
Z ljubljanskim dogodkom ste začeli leta 2009 in se potem skozi leta selili od inštituta Jožefa Štefana, ekonomske fakultete, stare mestne elektrarne, dvorane smelt, SNG opere in baleta, arhitekturne fakultete. Zadnja leta ste v Cankarjevem domu.
Zdaj poteka že sedem let, trenutno delamo 23-ti dogodek v okviru TEDxLJUBLJANA. Na začetku - sicer jaz nisem že od takrat zraven - je bil dogodek na manjših lokacijah. Ampak potem, ko vidiš, da se da tudi v Sloveniji kakšno stvar komu povedati, ko vidiš, da obstaja ciljna publika, ki bi to želela poslušati, se seveda zadeve vedno širijo in poskušajo povečati za čim več obiskovalcev. V tem primeru je v Sloveniji Gallusova dvorana največ, kar si v tem smislu lahko privoščimo.
Po kakšnem ključu izbirate sogovornike, se kdo sam javi?
Izbira govornikov je popolnoma v rokah članov ekipe. Sprejemamo tudi zunanje predloge, toda govornike izberemo po dogovoru, s soglasjem vseh članov in potem tudi po sestankih z govorniki. Na podlagi tega, kar povedo, se odločimo. Se pravi, če nekdo pade v naš koncept, v to, kar hočemo z dogodkom povedati, ga izberemo.
Kdo je v preteklosti požel največ odobravanja? Imate koga, ki ga že leta snubite za nastop pa noče in noče sodelovati?
Načeloma je tako, da takšnih problemov nimamo, ker že pri izbiri govornikov, ki se začne junija, julija, zberemo dokaj veliko število možnih kandidatov, od 25 do 30. Vsi pridejo na sestanek in so med seboj nekako enakovredni; ni tega, da bi kogar koli preferirali. Tematika pa nam mora biti od začetka všeč.
Namen govorov je, da se poda neka ideja, ki je mogoče širši javnosti neznana, jo takrat prvič slišijo ali pa jo slišijo na drugačen način. To je tako širok spekter – vsako leto sodelujejo znanstveniki, profesorji, podjetniki, umetnikov, športniki –, da niti ne bi hotel poudarjati neke teme, ker stremimo k temu, da bo vsak govor poslušalce res presenetil in jim pustil dober občutek, da ga je bilo res vredno slišati.
Kakšna je vloga korporacij, sponzorjev na dogodku? Pravila TEDa sicer onemogočajo, da bi vplivali na vsebino dogodka, toda vseeno - se pojavljajo kakšni pritiski?
To v bistvu ni možno, zato ker je vloga sponzorjev zgolj in samo sponzorska; da nam zagotovijo sredstva in nam s tem omogočijo ustrezno izpeljavo dogodka. Da bi nam kakšnega govornika ponujali - mogoče se kdaj zgodi, da pride predlog od sponzorjev - ampak še vedno gre to čez naše sito in če ugotovimo, da kandidat ni primeren, je naša beseda še vedno zadnja.
Kakšne ambicije imate z dogodkom? Lani so vstopnice pošle v 20 sekundah.
Vstopnice so enako kot lani tudi letos pošle v pol minute; ampak ta čas zaradi sistema in serverjev, na katerih poteka vpis, ne more biti krajši. Ambicije? Dobro vprašanje. Povečati dogodek, da bi se selili, recimo, v Stožice ali pa v Halo Tivoli, nima smisla, ker bi izgubil svoj pomen. Ni namenjen temu, da bi bil povsem javen, množični dogodek, da kar vsak pride. Pridejo tisti, ki jih to zanima. Mogoče bi bila ambicija to, da bi še malce dvignili raven izvedbe dogodka, kaj več pa … Zdi se mi, da smo do zdaj že kar veliko dosegli. Tako da smo na dobri poti.
Septembra ste kot prvi na svetu organizirali TEDx v zraku. Od kod je prišla ideja?
Leta 2013 smo imeli TEDx dogodek na Triglavu, oziroma na Kredarici, ker na samem Triglavu to ni bilo možno. Ko smo januarja delali plan za letošnje leto, smo želeli poleg dogodka, ki je tradicionalno v Gallusovi dvorani, narediti še enega, ki bi bil nekaj posebnega in bo ljudem zanimiv. S tem imamo izkušnje. Na podlagi dogodka na Kredarici smo si rekli »kaj pa, če bi šli še višje?«. Pozanimali smo se o podobnih dogodkih - med drugim so to naredili tudi na Mount Everestu, ampak tam je bilo le deset ljudi. To ni to. Potem smo prišli na idejo, da bi dogodek lahko potekal na letalu. Sprva se je morda slišalo malo neizvedljivo glede na slovenske pogoje, ampak so bili v Adrii airways in brniškem letališču navdušena. Prvi TEDx na letalu na svetu se je zgodil. Tega še ni bilo doslej. Ker smo majhna država, to ni imelo takega odmeva, a ni zato nič manj pomembno.
