Igor Zorčič: Ali je bil Kul sploh kdaj živ?
Tako odgovarja predsednik državnega zbora na vprašanje, ali je po njegovem mnenju Koalicija ustavnega loka (Kul) zdaj mrtva.
Odpri galerijo
S predsednikom državnega zbora smo se pogovarjali po tem, ko je Karl Erjavec zaradi slabe epidemiološke slike umaknil soglasje h kandidaturi za mandatarja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
S predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem (SMC) smo se pogovarjali tudi o tem, ali je mogoče pričakovati spremembe poslovnika in možnost tajnega glasovanja zunaj parlamenta. To pričakuje Koalicija ustavnega loka, njen morebitni mandatar Karl Erjavec se je namreč začasno umaknil, saj je nekaj poslancev okuženih z novim koronavirusom oziroma v samoizolaciji. Ker vsak glas šteje, projekt rušenja vlade Janeza Janše torej zdaj stoji. Pritiski na poslance SMC pa, meni sogovornik, zato ne bodo prenehali.
Ta odločitev me je presenetila; zdi se, kot da se nekateri šele danes zavedajo, da smo sredi epidemije. Če je razlog za umik to, da so nekateri poslanci bodisi okuženi bodisi v samoizolaciji, potem se je treba zavedati, da takšni razlogi obstajajo skorajda eno leto in bodo še kar nekaj časa tudi v prihodnje.
Glasovanje o konstruktivni nezaupnici, ki je bilo predvideno za jutri, je tajno in državni zbor je v tem obdobju epidemije opravil že kar nekaj tajnih glasovanj, pa se ni nikoli doslej izpostavljala problematika manjkajočih poslancev. Odločitev o umiku je zato presenečenje, sami predlagatelji pa vedo, kaj se za njo dejansko skriva.
To so popolne neumnosti. Parlament sestavlja 90 poslancev, volja parlamenta je torej njihova volja in noben predsednik državnega zbora nima te moči, da bi na to voljo vplival. Zdi se mi, da gre za izjavo, ki nima podlage v nobenih argumentih in je pravzaprav ni niti vredno komentirati.
Ponosen sem, da smo za časa mojega predsedovanja dosegli soglasje in na moj predlog spremenili poslovnik, ki nam omogoča elektronsko javno glasovanje na daljavo. A naj poudarim, da tudi ko smo se odločali za to e-glasovanje, so nekatere poslanske skupine oziroma poslanci izpostavili kup pomislekov, nekateri so celo govorili, da gre za zaton demokracije in da je edino pravo glasovanje tisto, ki poteka v živo v veliki dvorani državnega zbora.
Če so bili torej tako veliki zadržki do javnega glasovanja, je razumljivo, da si ni nihče upal niti predlagati, da bi v te spremembe uvrstili tudi tajno e-glasovanje.
Tajno glasovanje namreč potegne za seboj kup varnostnih in pravnih vprašanj, če jih nekaj omenim: ko gre za varnostna vprašanja, so že številne institucije po svetu ugotovile, da pri e-volitvah obstaja tveganje, da v sistem kdo vstavi kakšno zlonamerno kodo ali izvede drug kibernetski napad. To pomeni, da je težko zagotoviti, da je glas, ki ga odda volivec, v našem primeru poslanec, enak tistemu, ki se nato pokaže na drugi strani sistema.
Postavlja se tudi pravno vprašanje. Tajno glasovanje namreč predvideva, da tisti, ki glasuje, uživa vso potrebno zasebnost, kar bi v primeru glasovanja prek računalnikov, ko bi neki poslanec glasoval na daljavo, državni zbor to težko zagotovil. Lahko bi se zgodilo na primer, da bi glasoval kdo drug ali celo, da bi kdo nadziral njegovo glasovanje. To je tudi razlog, da tega tudi drugje ni. Tako pomembnega glasovanja v e-obliki, kot je glasovanje o predsedniku vlade, po mojem vedenju namreč ne pozna prav noben parlament.
Za to bi bilo treba spremeniti poslovnik. Za druge načine oddaljenega glasovanja, na primer, da bi komisije obiskovale poslance na domu ali kje drugje, ali da bi bila glasovalna kabina nekje zunaj parlamentarne hiše, je treba dobiti dvetretjinsko večino. A, tudi pri tem se postavljajo številna pravna in tudi etična vprašanja. Če izhajamo iz predpostavke, da je vsakemu poslancu treba zagotoviti pravico do glasovanja, se postavlja vprašanje, ali moramo takšno pravico zagotoviti tudi poslancem, ki so hospitalizirani, morda tudi na kakšnem zaprtem oddelku, kot je na primer intenzivna nega. Če je temu tako, na kakšen način naj volilna komisija na dan glasovanja pristopi do njega? Če je takšnih primerov več, da nekdo ne more glasovati v državnem zboru zaradi karantene – ali lahko tista komisija, ki je bila najprej pri poslancu v karanteni, gre še k poslancu, ki je hudo bolan? Dilem je dejansko veliko.
Glede na to, da nekateri z veliko lahkotnostjo komentirajo, kako lahko je to urediti, pričakujem, da bodo torej tudi ponudili ustrezno rešitev. Jaz jim bom pri tem, kolikor je v moji moči, pomagal.
Težko odgovorim na to vprašanje. Sam sem zagovornik, da se sistem glasovanja prilagodi različnim situacijam, težko pa napovedujem, ali bo neka predlagana rešitev dobila zadostno podporo.
Meni se postavlja vprašanje, koliko je bil Kul dejansko sploh živ.
Upam, da bo poslanska skupina SMC obstala. Ti pritiski imajo sicer več kot očitno določene učinke. Nenazadnje smo jih bili deležni že v preteklosti, saj sta dva poslanca tudi zapustila našo poslansko skupino. Če pogledamo v poslansko skupino Desusa, je zaradi teh pritiskov ta že izgubila svojo enotnost.
Vprašanje, ki se postavlja znotraj SMC, so seveda tudi pritiski, ki nastajajo znotraj koalicije Janeza Janše. Govorim o različnih dejanjih koalicijskih partnerjev in predsednika vlade, ki so v nasprotju z našimi pričakovanji in vrednotami.
Po moji oceni je vzdušje v poslanski skupini dobro.
Če se položaj SMC zdaj v vladi ne bo okrepil, je SMC izgubila enkratno priložnost za to.
Politični prostor se je dejansko radikaliziral. Dejanja političnih strank pri tem po mojem mnenju subtilno usmerjajo rezultati javnomnenjskih anket.
Lahko bi tudi ocenil, da je pri posameznih strankah tudi nekaj taktičnih prizadevanj za polarizacijo volilnega telesa. Upam, da se bo volilno telo enkrat zavedlo, da od tega nima nič.
Slovenija je majhna država z dvema milijonoma prebivalcev in skrajno nedopustno se mi zdi, da se sodelovanje med strankami označuje kot kolaboracijo, ki je zavržen izraz iz druge svetovne vojne, in da se ene stranke poziva k nesodelovanju z drugimi strankami.
Ne vidim razloga, da bi se to spremenilo.
To ne drži. Res pa je, da imava tu in tam različne poglede glede vprašanj, povezanih z vodenjem stranke. O tem, kdo je predsednik, pa, kot veste, odloča kongres.
To pa težko napovem.
Vas je odločitev Karla Erjavca o umiku presenetila? Niti na izvršnem odboru Desusa, ki je včeraj odločil, da se pridružijo Kulu, včeraj namreč te možnosti ni omenjal.
Ta odločitev me je presenetila; zdi se, kot da se nekateri šele danes zavedajo, da smo sredi epidemije. Če je razlog za umik to, da so nekateri poslanci bodisi okuženi bodisi v samoizolaciji, potem se je treba zavedati, da takšni razlogi obstajajo skorajda eno leto in bodo še kar nekaj časa tudi v prihodnje.
Glasovanje o konstruktivni nezaupnici, ki je bilo predvideno za jutri, je tajno in državni zbor je v tem obdobju epidemije opravil že kar nekaj tajnih glasovanj, pa se ni nikoli doslej izpostavljala problematika manjkajočih poslancev. Odločitev o umiku je zato presenečenje, sami predlagatelji pa vedo, kaj se za njo dejansko skriva.
Stave sicer pri glasovanjih doslej še niso bile tako visoke in zdaj je prav vsak glas pomemben. Komentirajte očitek, da parlament pod vašim vodstvom sploh ne obstaja in da je povsem podrejen vladi.
To so popolne neumnosti. Parlament sestavlja 90 poslancev, volja parlamenta je torej njihova volja in noben predsednik državnega zbora nima te moči, da bi na to voljo vplival. Zdi se mi, da gre za izjavo, ki nima podlage v nobenih argumentih in je pravzaprav ni niti vredno komentirati.
Državni zbor deluje že skoraj eno leto v razmerah epidemije, zato bi bilo vendarle treba razmisliti, kako omogočiti tajno glasovanje na daljavo.
Ponosen sem, da smo za časa mojega predsedovanja dosegli soglasje in na moj predlog spremenili poslovnik, ki nam omogoča elektronsko javno glasovanje na daljavo. A naj poudarim, da tudi ko smo se odločali za to e-glasovanje, so nekatere poslanske skupine oziroma poslanci izpostavili kup pomislekov, nekateri so celo govorili, da gre za zaton demokracije in da je edino pravo glasovanje tisto, ki poteka v živo v veliki dvorani državnega zbora.
Če so bili torej tako veliki zadržki do javnega glasovanja, je razumljivo, da si ni nihče upal niti predlagati, da bi v te spremembe uvrstili tudi tajno e-glasovanje.
Tajno glasovanje namreč potegne za seboj kup varnostnih in pravnih vprašanj, če jih nekaj omenim: ko gre za varnostna vprašanja, so že številne institucije po svetu ugotovile, da pri e-volitvah obstaja tveganje, da v sistem kdo vstavi kakšno zlonamerno kodo ali izvede drug kibernetski napad. To pomeni, da je težko zagotoviti, da je glas, ki ga odda volivec, v našem primeru poslanec, enak tistemu, ki se nato pokaže na drugi strani sistema.
Postavlja se tudi pravno vprašanje. Tajno glasovanje namreč predvideva, da tisti, ki glasuje, uživa vso potrebno zasebnost, kar bi v primeru glasovanja prek računalnikov, ko bi neki poslanec glasoval na daljavo, državni zbor to težko zagotovil. Lahko bi se zgodilo na primer, da bi glasoval kdo drug ali celo, da bi kdo nadziral njegovo glasovanje. To je tudi razlog, da tega tudi drugje ni. Tako pomembnega glasovanja v e-obliki, kot je glasovanje o predsedniku vlade, po mojem vedenju namreč ne pozna prav noben parlament.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Nekateri menijo, da bi zagato s tajnim glasovanjem med epidemijo lahko rešili tako, da bi poslanci lahko oddali svoj glas zunaj oziroma ob stavbi parlamenta ali da bi jih na domu obiskala volilna komisija in prevzela izpolnjeno glasovnico.
Za to bi bilo treba spremeniti poslovnik. Za druge načine oddaljenega glasovanja, na primer, da bi komisije obiskovale poslance na domu ali kje drugje, ali da bi bila glasovalna kabina nekje zunaj parlamentarne hiše, je treba dobiti dvetretjinsko večino. A, tudi pri tem se postavljajo številna pravna in tudi etična vprašanja. Če izhajamo iz predpostavke, da je vsakemu poslancu treba zagotoviti pravico do glasovanja, se postavlja vprašanje, ali moramo takšno pravico zagotoviti tudi poslancem, ki so hospitalizirani, morda tudi na kakšnem zaprtem oddelku, kot je na primer intenzivna nega. Če je temu tako, na kakšen način naj volilna komisija na dan glasovanja pristopi do njega? Če je takšnih primerov več, da nekdo ne more glasovati v državnem zboru zaradi karantene – ali lahko tista komisija, ki je bila najprej pri poslancu v karanteni, gre še k poslancu, ki je hudo bolan? Dilem je dejansko veliko.
Koalicija ustavnega loka pričakuje, da se bodo te dileme razrešile čim prej in boste omogočili tajno glasovanje na daljavo. Boste?
Glede na to, da nekateri z veliko lahkotnostjo komentirajo, kako lahko je to urediti, pričakujem, da bodo torej tudi ponudili ustrezno rešitev. Jaz jim bom pri tem, kolikor je v moji moči, pomagal.
Se vam zdi v teh polariziranih razmerah v parlamentu mogoče doseči ustrezno soglasje za spremembe?
Težko odgovorim na to vprašanje. Sam sem zagovornik, da se sistem glasovanja prilagodi različnim situacijam, težko pa napovedujem, ali bo neka predlagana rešitev dobila zadostno podporo.
Je po vašem mnenju Kul z morebitnim mandatarjem Karlom Erjavcem mrtev projekt?
Meni se postavlja vprašanje, koliko je bil Kul dejansko sploh živ.
No, če rečeva, da je bil živ, in če se bo urejalo vprašanje tajnega glasovanja zunaj državnega zbora, je jasno, da se bodo pritiski na poslance SMC še nadaljevali in krepili. Bo poslanska skupina obstala, ostala enotna in osemčlanska?
Upam, da bo poslanska skupina SMC obstala. Ti pritiski imajo sicer več kot očitno določene učinke. Nenazadnje smo jih bili deležni že v preteklosti, saj sta dva poslanca tudi zapustila našo poslansko skupino. Če pogledamo v poslansko skupino Desusa, je zaradi teh pritiskov ta že izgubila svojo enotnost.
Vprašanje, ki se postavlja znotraj SMC, so seveda tudi pritiski, ki nastajajo znotraj koalicije Janeza Janše. Govorim o različnih dejanjih koalicijskih partnerjev in predsednika vlade, ki so v nasprotju z našimi pričakovanji in vrednotami.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Kakšno je bilo danes vzdušje v poslanski skupini?
Po moji oceni je vzdušje v poslanski skupini dobro.
Se bo položaj SMC v koaliciji in vladi po omrtvičenju Kula okrepil, ker bo v vaših rokah možnost, da boste zrušili vlado?
Če se položaj SMC zdaj v vladi ne bo okrepil, je SMC izgubila enkratno priložnost za to.
Leva sredina se je izjemno zradikalizirala in predstavlja antipod desnici na drugi strani. Kaj je razlog za to?
Politični prostor se je dejansko radikaliziral. Dejanja političnih strank pri tem po mojem mnenju subtilno usmerjajo rezultati javnomnenjskih anket.
Lahko bi tudi ocenil, da je pri posameznih strankah tudi nekaj taktičnih prizadevanj za polarizacijo volilnega telesa. Upam, da se bo volilno telo enkrat zavedlo, da od tega nima nič.
Slovenija je majhna država z dvema milijonoma prebivalcev in skrajno nedopustno se mi zdi, da se sodelovanje med strankami označuje kot kolaboracijo, ki je zavržen izraz iz druge svetovne vojne, in da se ene stranke poziva k nesodelovanju z drugimi strankami.
Janja Sluga bo še ostala vodja poslanske skupine SMC?
Ne vidim razloga, da bi se to spremenilo.
Kaj pa Zdravko Počivalšek, bo ostal predsednik stranke? V interni javnosti so kritike, da ni naredil nič za krepitev SMC, vi pa menda niste hoteli niti prebrati osnutka programa prenove, ki ga je pripravil.
To ne drži. Res pa je, da imava tu in tam različne poglede glede vprašanj, povezanih z vodenjem stranke. O tem, kdo je predsednik, pa, kot veste, odloča kongres.
Ko bo končno sklican, boste vi kandidat za predsednika?
To pa težko napovem.
