Tiskane izdaje
Pravzaprav je težko mogoče, da vas v zadnjem mesecu ne bi dosegla prijazna prošnja, da izpolnite anketo o jezikovni politiki Republike Slovenije (in za nagrado dobite lepo knjižno darilo). Gre za prvo celostno raziskavo po slovenski osamosvojitvi, v katero so zajeti t. i. uporabniki slovenščine tako v Sloveniji kot zunaj države. Anketa je bila končana pred tednom dni, delo pa se za raziskovalce zdaj začenja. Oziroma nadaljuje.
Raziskovalni projekt z naslovom Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU (ki je nosilec projekta) vodita dr. Kozma Ahačič in dr. Nataša Gliha Komac. Ta je pojasnila, da je bil ključni namen prvič pri zelo konkretni jezikovni tematiki združiti moči in izkušnje raziskovalcev in strokovnjakov različnih znanj ter vse skupaj nadgraditi s konkretno celostno raziskavo med vsemi jezikovnimi uporabniki.
Pri tem so sledili zlasti tradiciji, ki jo je s svojo skupino raziskovalcev na Inštitutu za narodnostna vprašanja zastavila Albina Nećak Lük in jo s projektom Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru umestila tudi v širši evropski prostor.
Statistična obdelava
Odziv ljudi je bil za raziskovalce pozitiven, z zelo konkretnimi pripombami in komentarji so se odzvali tako profesionalni kot neprofesionalni jezikovni uporabniki. V dobrem mesecu dni je namreč anketo rešilo več kot 3000 ljudi, delno – in tudi njihove odgovore bodo upoštevali – pa še dodatnih 2700.
»Zdaj bo sledila statistična in metodološka obdelava podatkov, pri kateri bodo odigrali ključno vlogo geografi z Geografskega inštituta Antona Melika in kolegi s Pedagoškega inštituta, zatem pa interpretacija zbranih podatkov ter seznanitev strokovne in širše javnosti z rezultati raziskav,« je pojasnila Nataša Gliha Komac. Mimogrede; po časovnem načrtu bo vse skupaj pri koncu že jeseni, prve analize in interpretacije bodo predstavili septembra na Pleteršnikovem simpoziju v Pišecah.
»Osrednji cilj raziskave tako ostaja oblikovanje smernic za nadaljnje jezikovno načrtovanje in usmerjanje, vsekakor pa je tudi sama izvedba pomemben korak pri ozaveščanju jezikovnih rab in praks, navsezadnje tudi o védenju o različnih jezikih ter sporazumevalnih praksah in potrebah na območju Slovenije, jezikovnih rabah slovensko govorečih zunaj Slovenije, razpoložljivih jezikovnih pripomočkih in tehnologijah.«
Za tiste, ki ste anketo rešili, ni treba poudarjati, da je bila obsežna, natančna in v marsičem zelo podrobna. Sklopi vprašanj so bili naravnani tematsko in glede na izpostavljene skupine ter področja, ki pomembno oblikujejo in usmerjajo javno rabo. Vprašanj je bilo 391, vendar vsak anketiranec ni dobil vseh.
Reševalci so dobili vprašanja glede na svoj način rabe slovenskega jezika; nekateri ga uporabljajo pri svojem poklicu kot osnovno orodje, drugi zgolj za sporazumevanje. »Od specifičnih skupin bi med drugim lahko našteli učitelje, novinarje, Slovence v zamejstvu in po svetu, predvsem pa vse, povezane z ustanovami, ki projekt izvajajo. Po svojih omrežjih so anketo širili tako z AGRFT kot v ZRC SAZU, ki sta prva in zadnja na seznamu,« je še povedala Nataša Gliha Komac.
Kako pogosto v slovenščini
Med drugim so bila v anketi postavljena vprašanja: Ima slovenski knjižni jezik narodnoidentifikacijsko (družbeno-kulturno) povezovalno in predstavitveno vlogo? Kako pogosto uporabljamo slovenski jezik v šoli, na uradih, v trgovinah ...? Kako pogosto beremo različna besedila v slovenščini? Kakšen naj bo pouk slovenščine v osnovni, srednji šoli – več slovnice ali književnosti? Ali naj bodo javne prireditve na ozemlju Slovenije vedno tudi v slovenskem jeziku? Ali tujejezični direktor slovenskega podjetja, ki se ne ukvarja s posredovanjem jezikovnih znanj in ne posluje v tujini, od svojih zaposlenih na delovnem mestu lahko zahteva sporazumevanje samo v tujem jeziku?
Vodilni partner projekta je tako ZRC SAZU, sodelujejo pa tudi Filozofska fakulteta, Fakulteta za upravo, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Inštitut za narodnostna vprašanja, Pedagoški inštitut, Alpineon, Amebis in druge ustanove ... Kot je še pojasnila znanstvena sodelavka z inštituta, so naloge posameznih deležnikov že od vsega začetka zelo konkretno opredeljene. Zveza gluhih in naglušnih ter Zveza Sožitje sta v skupinah uporabnikov znakovnega jezika in jezikovnih uporabnikov s posebnimi potrebami izvedli specialistični pilotni raziskavi o potrebah teh uporabnikov ... Sodelujoči so bili tako premišljeno in načrtno izbrani glede na področja, s katerimi se ukvarjajo in jih zelo dobro poznajo.
»Tako kakor za slovenski jezik velja, da je last vseh, ki ga govorijo, in da imajo vsi o njem kaj povedati, je tudi jezikovna politika tema, ki zadeva vse nas,« so nas na začetku julija nagovorili pripravljavci projekta. Predvsem pa, so poudarili, imamo zdaj vsi priložnost izraziti svoje mnenje. Zdaj smo ga, če smo ga, kako, pa bodo pokazali rezultati. Že kmalu.
