Incidenti, izmenjava not, protesti ...

Incidenti na morju zdaj še kot prepričevanje. V šestih mesecih od arbitražne razsodbe jih je bilo več kot 1400.

pet, 29.12.2017, 21:08

Slovenija v soboto z implementacijo arbitražne razsodbe

Šest mesecev po tistem, ko je arbitražno sodišče objavilo razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško, bo Slovenija v soboto začela z njeno implementacijo. Zagreb medtem razsodbo še naprej zavrača in je ne namerava izvajati.

Samo en slovenski ribič, kočar Silvano Radin z ladjo Andrea iz Kopra, je danes ribaril v slovenskem morju. Toda komaj je prešel od Hrvatov namišljeno sredinsko črto, že so se na razdaljo 50 metrov približali hrvaški policisti in posneli slovenski ribiški čoln.

Kmalu potem je v bližino obeh priplul še slovenski policijski čoln in opozoril hrvaške policiste, da kršijo slovensko teritorialno morje. To je bil eden od več kot 1400 incidentov v šestih mesecih od arbitražne razsodbe.

Silvano Radin je sicer nemoteno lovil, toda počutje v takih okoliščinah in sam ribolov nista ravno primerna. V svojem morju ribiči ne morejo normalno opravljati svojega dela. Radin se je edini od kakih šestih ali sedmih slovenskih kočarjev, ki vlečejo mreže tudi nekoliko dlje od obale, podal na morje. Hrvaški policisti so z dvema ploviloma (enim zelo velikim) nadzirali morje do polovice zaliva in zunaj njega, visoko severno do Pirana in še više. Hrvati arbitražni razsodbi navkljub trdijo, da je morje njihovo tako, kot so sami odločili.

Meja je jasna

S slovenskega zunanjega ministrstva so ob izteku roka za implementacijo arbitražne razsodbe o meji sporočili, da je mednarodno sodišče dokončno določilo mejo med državama in celo določilo območje »stika« Slovenije z odprtim morjem (ki pa je v resnici del hrvaškega morja). Do danes bi morali državi storiti vse za implementacijo sodbe, Hrvaška tega ni naredila.

Južna soseda svojo nepripravljenost za implementacijo arbitražne razsodbe pojasnjuje s tem, da jo zavrača, ker je Slovenija postopek arbitraže po njihovem mnenju kompromitirala. Toda hrvaško pripombo je mednarodno sodišče obravnavalo ter razsodilo, da kršitev ni bila taka, da bi Hrvaška lahko odstopila od arbitražnega sporazuma, ali da bi vplivala na zmožnost sodišča, da v spremenjeni sestavi sprejme neodvisno in nepristransko končno odločitev.


V svojem morju slovenski ribiči ne morejo normalno opravljati svojega dela. Foto Leon Vidic

Danes je Slovenija zavrnila hrvaško noto prejšnjega dne. Slovenija navaja, da spoštuje nedotakljivost hrvaškega ozemlja in skupno mejo, kot je določena s sodbo. Pojasnila je, da slovenski državni organi niso in ne bodo povzročali mejnih incidentov, ker izvajajo svoje aktivnosti izključno na slovenskem teritoriju.

V svoji noti je izrazila tudi protest Hrvaški zaradi kršitve mejne črte na morju, ki je tudi zunanja meja schengenskega območja. V času od razglasitve razsodbe je bilo že več kot 1400 takšnih hrvaških kršitev. Slovenija je zato v duhu dobrih sosedskih odnosov pozvala Hrvaško, naj se tudi ona izogiba incidentom. Arbitražna razsodba je tudi del mednarodnega pravnega reda, njegovo nespoštovanje ogroža temeljne evropske vrednote in dosledno uveljavitev prava EU. Zato sta predsednik slovenske vlade Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec o teh dogodkih seznanila evropsko komisijo in jo pozvala k ukrepanju.

Večina slovenskih ribičev se boji in se drži svoje obale, hrvaški pa v spremstvu hrvaških policijskih čolnov sistematično in dosledno utrjujejo svojo »mejo«.

Hrvati o »ribarjenju«

V Piranskem zalivu se je resda zgodilo bližnje srečanje med hrvaško ribiško ladjo in slovenskim policijskim čolnom, ki je ladjo opozoril, da ribari v slovenskem morju, toda ko se je »ribarjenju in ribiškim pogovorom« pridružilo hrvaško policijsko plovilo, se je slovenski čoln oddaljil. To, da se je »incident« res zgodil, je potrdil tudi hrvaški zunanji minister Davor Božinović.

Hrvaški tisk na naslovnih straneh poroča, da so »policisti in tehnična sredstva popolnoma pripravljeni in da je na spornem območju zdaj šest ali sedem policijskih plovil«, vendar minister trdi, da za omenjeno območje ne veljajo nikakršni posebni ukrepi, tja prav tako niso poslali okrepitev. »Hrvaška policija se samo odziva na vsakršno kršitev mejne črte, in to tako, da kršilca opozori, nato se tisti, ki je prestopil mejno črto, oddalji. Tako smo ravnali do zdaj in ne verjamem, da bo v prihodnje kakorkoli drugače,« je povedal Božinović. Toda v medijih se je pojavila novica, da je hrvaška policija kljub temu svetovala ribičem, naj ne ribarijo v bližini razmejitvene črte, da bi bilo čim manj morebitnih incidentov. Kaj bo Hrvaška konkretno naredila, če bo začela Slovenija dosledno uveljavljati arbitražno odločbo, za zdaj nihče v vladi ni pripravljen podrobneje komentirati.

Plenković pozval Slovenijo, naj se vzdrži incidentov


Namesto tega je premier Andrej Plenković, kot že tolikokrat do zdaj, spet pozval Slovenijo, naj se vzdrži incidentov, in opozoril: »Po mednarodnem pravu arbitražne odločbe, ki se jo Slovenija čuti dolžno uveljavljati, ni mogoče uveljaviti brez privolitve obeh strani. Pričakujem, da Slovenija ne bo izvajala enostranskih ukrepov in da se bomo izognili kakršnimkoli morebitnim incidentom. Uradni Zagreb je za zdaj trdno prepričan, da je arbitražna odločba »kontaminirana in kompromitirana in kot takšna neveljavna za Hrvaško«.


Hrvaški in slovenski premier, Andrej Plenković in Miro Cerar. Foto Tomi Lombar

Plenković po saborski odločitvi o izstopu iz arbitraže nima veliko možnosti za samostojno delovanje, čeprav tudi sam priznava, da je več kot 90 odstotkov arbitražne odločbe sprejemljive za Hrvaško. Plenković meni, da je takšen neodločen položaj mogoče rešiti samo z dvostranskimi pogajanji o meji. V vladajoči HDZ nekateri menijo, da bi za zdaj »nerešljivo« vprašanje precej lažje rešili, če bi se na bližnjih volitvah zamenjala oblast v Sloveniji, saj tudi Janez Janša ni zagovornik arbitražne odločbe.

Nerazumno stališče

Medtem ko vlada ne popušča »niti za milimeter« pri trdnem stališču o neveljavnosti arbitražne odločbe, so na Hrvaškem vse glasnejši tisti, ki pravijo, da je takšno stališče nerazumno in dolgoročno nevzdržno. Poslanec v evropskem parlamentu Ivan Jakovčić (IDS) popolnoma odkrito pravi, da je »Hrvaška zmagala v arbitraži«. Toda tudi on poudarja, da hrvaški ribiči v Piranskem zalivu ne morejo ostati brez morja in denarja, zato jim je treba ponuditi nekakšne odškodnine. Jakovčić meni, da »Hrvaška zaradi uveljavitve ne bo propadla, tudi Slovenija ne bo nič dobila, saj gre pravzaprav za nekakšno kompromisno rešitev«. Sedanje vedenje hrvaške oblasti še ostreje kritizira nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko. Zdi se mu popolnoma nerazumno, da Hrvaška zavrača sodbo, s katero je zadovoljna, in se vede »kakor noj, ki je zarinil glavo v pesek«.

»Mislim, da to počne zaradi nekakšne politične nečimrnosti, ki po mojem mnenju ne bo nikomur koristila,« pravi Maštruko, ki ne izključuje manjših incidentov in posegov policijskih patrulj v Piranskem zalivu.

Prijavi sovražni govor