Tiskane izdaje
Le nekaj dni po »grožnjah« Evrope z milijonskimi kaznimi za Slovenijo, ker »veliki cementarni« dovoljuje obratovanje brez okoljskega dovoljenja (OVD), je inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP) napisal odločbo, s katero Lafarge Cementu (LC) prepoveduje nadaljnjo proizvodnjo klinkerja. Cementarna bo peč ustavila danes, pritožbo že pišejo.
Iz tovarne so že včeraj prišle napovedi o »prilagajanju obsega poslovanja«. To pomeni, da v LC, kjer je še okrog sedemdeset delovnih mest, sledi preštevanje delavcev. Da omogočijo ponovno obratovanje, bodo uporabili tudi »druga pravna sredstva«, napovedujejo. Brez OVD so sicer že od avgusta lani, ko jim ga je vzelo upravno sodišče. V LC vztrajajo, da je sodišče s sodbo razveljavilo vse strokovne odločitve Arsa in ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so potrdile skladnost LC z nacionalno in evropsko zakonodajo.
Tokratna odločba IRSOP je prva, ki je ustavila enajstletno nezakonito rabo petrolkoksa v LC. »Zbrali bomo podatke o vseh odgovornih v državi, ki so to dopuščali in zahtevali odškodninsko odgovornost,« se je odzval Uroš Macerl, prvi zasavski okoljski aktivist. Po naših podatkih je inšpektor tovarno nenapovedano obiskal že prejšnjo sredo, odločbo pa izdal v petek. LC je peč začel ogrevati teden dni pred tem. Inšpektor je na ogledu ugotovil, da za gorivo uporabljajo ekstra lahko kurilno olje in petrolkoks, emisije pa takrat niso presegale zakonsko določenih mejnih vrednosti.
LC tudi brez dovoljenja za toplogredne pline
Šest mesecev so potrebovali pristojni v državi, da so trboveljskemu Lafarge Cementu (LC), zavezancu za dovoljenje IPPC, prepovedali obratovanje brez tega dovoljenja. Očitno je zalegla šele grožnja iz Evrope.
Če LC dovoljenje uspe ponovno dobiti, bo to najdlje trajajoči postopek med zavezanci za dovoljenje IPPC v Evropi: LC je zanj prvič zaprosil leta 2006. Tačas ko zgodba z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) dobiva epilog, se že odpira novo poglavje: o dovoljenju za izpuščanje toplogrednih plinov (TGP).
Če je Uroš Macerl, kmetovalec iz Ravenske vasi, stranka v postopku izdaje OVD za LC in prvi aktivist Eko kroga, še včeraj zjutraj novinarjem pripovedoval »nikoli končano zgodbo o LC«, je nekaj minut čez 14. uro, ko je LC javnosti sam sporočil, da so jim inšpektorji prepovedali proizvodnjo klinkerja, izjavo že popravil: »Zgodba je končana. Tako, kot se je odvijala deset let, se ne sme nikoli več.«
Za odvetnika Eko kroga Janeza Stuška primer ni niti najmanj zapleten: »Konec dneva se išče samo odgovor na vprašanje, ali tovarna, ki obratuje, ima OVD ali ga nima. LC ga ni imel, prav tako ne pravne podlage za rabo petrolkoksa.« Absurd oziroma »velika verjetnost, da se je nekdo zmotil«, za Stuška pomenijo zadnje navedbe okoljskega ministrstva, po katerih je LC, dokler ga ni ustavil inšpektorat, obratoval z dovoljenjem TPG: »Če je to stališče ministrstva, je to razlog za odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti 'avtorja'.«
Na ministrstvu za okolje smo izvedeli, da gre v primeru LC za dva različna postopka in za dve različni dovoljenji. TPG je dovoljenje, izdano za napravo, za katero njen upravljavec zagotavlja monitoring in poroča o emisijah TGP. Njegovo bistvo je, da upravljavec naprave s potrjenim načrtom monitoringa zagotavlja, da sledi uporabi goriv v napravi in poroča o emisijah TGP, preračunanih v tone CO2. »To so preračunane emisije iz goriv, ne pa emisije oziroma monitoring odpadnih plinov iz naprave,« poudarjajo na okoljskem ministrstvu in dodajajo, da zakonodaja ne pogojuje OVD z dovoljenjem TGP. »Ker je s spremembo zakonodaje načrt monitoringa postal sestavni del dovoljenja TGP, odločba iz decembra 2014 pa vsebuje načrt monitoringa [brez petrolkoksa!] za leto 2015 in po njem, je LC zaradi pritožbe ostal brez potrjenega načrta monitoringa,« še pojasnjujejo.
Odločba o načrtu iz leta 2013 je veljala le za leto 2014. Dovoljenje TGP iz decembra 2014 še ni dokončno, ker se je LC nanj pritožil. Pritožbo obravnava ministrstvo, odločitev pa bo padla predvidoma te dni. Primer LC je učna ura za vse druge zavezance za izdajo dovoljenj IPPC, za državne uradnike in občinske uradnike, je prepričan Macerl.
Zagorski župan Matjaž Švagan, ki ni nikdar skrival, da občina podpira delo Eko kroga, ugotavlja, da ta zgodba nima zmagovalca. Največji poraženci bodo tisti, ki bodo izgubili delo. Vodilni v LC že napovedujejo, da bodo zaradi odločbe inšpektorata, ki »pomeni ustavitev njihove osnovne dejavnosti v Sloveniji«, krčili poslovanje. V Trbovljah je že zdaj brezposeln vsak peti.
Zanimivo je, da LC kljub dvakrat razveljavljenemu OVD vztraja, da je v postopku pridobivanja dovoljenja IPPC deloval v skladu s potrebnimi okoljskimi standardi. Stušek je odločen: »V vmesnem času LC sploh ne bi smel obratovati.« Po njegovem je izvirni greh zgodbe prvotna vloga za OVD za staro napravo, s katero je hotel LC skozi zadnja vrata pripeljati vsebine, ki veljajo za novo napravo, »greh« pristojnih na državi pa, da je niso takoj zavrnili. V LC so včeraj znova zagotavljali, da nimajo »bistvenega vpliva na lokalno kakovost zraka«, kar so dosegli s 33-milijonskimi vlaganji v zadnjih trinajstih letih.
Haimo Primas, direktor Lafargea za Srednjo Evropo:
»Kljub odločitvi inšpekcij se še naprej osredotočamo na naše kupce, katere si bomo tudi v bodoče prizadevali oskrbovati z našimi izdelki, storitvami in rešitvami. Odločitev inšpektorata pomeni zaustavitev naše osnovne dejavnosti v Sloveniji in bo posledično privedla do nadaljnjega prilagajanja obsega poslovanja v Sloveniji. Odločitev inšpektorata je zelo žalostna novica za naše zaposlene in tudi za Zasavje, ki že ima eno najvišjih stopenj brezposelnosti v državi.«
Janez Stušek, odvetnik Eko kroga:
»Država je absolutno soodgovorna za to, da LC nima okoljskega dovoljenja. Njena krivda je, da je zavzeto branila stališča LC. Z njimi se je strinjala brez dejanskih in pravnih temeljev. Problem ni, da država Lafargeu ni izdala OVD, ampak da ta obratuje brez njega. Če bo Slovenija plačala kazen, jo bo zaradi tega, ker inšpekcije dopuščajo obratovanje LC brez dovoljenj. Takšno dopuščanje je zavestno protipravno dejanje, ki zahteva odškodninsko odgovornost, saj je nekdo, na primer inšpektor na ogledu, očitno aktivno prispeval k temu, da se zadeve ne uredijo. Po drugi strani pa vemo, da inšpekcija oglobi vsak najmanjši gostinski lokal zato, ker nima ustreznih dovoljenj.«
