Tiskane izdaje
Ljubljana – Cenejše ali brezplačne vstopnice za kulturne in športne prireditve ter druge dostopnejše storitve v prometu, izobraževanju in trgovini so za invalide v državah EU odvisne od ponudnikov in niso zakonsko določene, zato pregleda nad tem, kje jih lahko uveljavijo, ni.
To v Sloveniji spreminja projekt kartice ugodnosti, ki jo upravičenci že lahko pridobijo na eni od upravnih enot. Njegov cilj je invalidom ponuditi več storitev po nižjih cenah in enotno identifikacijo njihove oviranosti tudi v drugih evropskih državah, razlagajo pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) projekt zasnovali.
Le dvesto ponudnikov
Vanj so se doslej poleg Slovenije prijavili Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Italija, Malta in Romunija, cilj evropske komisije pa je v projekt sčasoma vključiti vse članice. Slovenija je za izvedbo prejela tudi več kot pol milijona evrov od Evropskega socialnega sklada. V projekt se je pri nas doslej vključilo 200 ponudnikov ugodnosti za invalide, med katerimi so gledališča, knjižnice, knjigarne, muzeji, zdravilišča.
Seznam ponudnikov ugodnosti dopolnjujejo sproti, dostopen pa je na spletu in mobilni aplikaciji, ki je prilagojena vsem vrstam invalidov, razlaga glavni tajnik pri NSIOS Goran Kustura. Ozaveščenost o pravicah invalidov je predvsem pri zasebnih podjetjih še vedno majhna, opaža: »Velikokrat jih najprej zanima, ali bodo ob ponudbi ugodnosti za invalide dobili državno nadomestilo.« Razumljivo je, da je njihov glavni cilj ustvarjanje dobička, vendar bi tudi družbena odgovornost in ozaveščanje morala biti v njihovem interesu, meni Kustura, saj je nenazadnje od tega odvisna tudi njihova javna podoba.
Še vedno predsodki
Projekt je dober, saj invalidom omogoča lažji in bolj prilagojen dostop do nekaterih storitev, pravi Iztok Mrak, ki je zaradi mišične distrofije na invalidskem vozičku in odvisen od tuje pomoči. »Ko invalidi obiščemo prireditev, ne moremo izbirati, kje bomo sedeli. Omejeni smo fizično ali senzorično, zaradi česar smo prikrajšani pri spremljanju dogodka. Zato je pošteno, da je vstopnica cenejša,« pravi, več dostopnejših cen pa si želi predvsem v prometu in turizmu, denimo oprostitev od turistične takse.
Ozaveščenost o socialnem varstvu invalidov in dostopnost do storitev so pri nas še posebej v večjih mestih primerljivi z zahodnimi članicami, ocenjuje Mrak, še vedno pa je pred državo na tem področju več ključnih izzivov, dodaja Kustura. Po letošnjem sprejetju zakona o osebni asistenca je med največjimi stopnja brezposelnosti, ki je med invalidi trikrat višja kot med ostalimi, zaposleni invalidi pa v povprečju prejemajo približno tretjino nižji dohodek od ostalih, čeprav je njihov življenjski slog lahko dražji, pravi Kustura. Invalidi zaradi predsodkov velikokrat sploh ne dobimo priložnosti, da bi se dokazali, še meni Mrak, kar ni le kratenje pravic, ampak zaradi česar tudi kot družba ne moremo napredovati.
