Iskanje rešitve za preskrbo Istre in Krasa z vodo
Do septembra bodo pripravili nabor obstoječih rešitev, nato jih bodo primerjali med seboj.
Odpri galerijo
Vodooskrba v slovenski Istri in na Krasu je pomanjkljiva. FOTO: Blaž Samec
»Ključni dogovor je, da bomo do začetka septembra z upravljavci vodovodov pripravili nabor rešitev, ki bodo podrobneje obravnavane. Na ministrstvu za okolje bodo opredelili terminski načrt izvedbe, nabor pa bodo potrdile še občine,« je danes povedal direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar, vodja delovne skupine, ki išče dodatni vodni vir za slovensko Istro in Kras. Med dosedanjimi predlogi jih bodo nekaj izbrali ter jih primerjali z okoljskega in stroškovnega vidika.
Po Prohinarjevih besedah so do zdaj v različnih obdobjih dajali prednost različnim rešitvam. Za izvedbo je potem vedno zmanjkalo politične volje. Po nesreči vlaka pri Hrastovljah, ko se je iz enega od vagonov razlilo več kot 10.000 litrov letalskega goriva ter ogrozilo vodooskrbo slovenske Istre, so začeli pristojni razmišljati o zagotovitvi dodatnega vodnega vira. Rižanski vodovod ima 90.000 rednih odjemalcev, med turistično sezono se njihovo število poveča na 130.000.
Danes so se sestali predstavniki rižanskega, kraškega in ilirskobistriškega vodovoda, občin ter države. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je po sestanku omenil, da so med najverjetnejšimi možnostmi za dodatni vodni vir povečanje kraškega vodnega vira v Klaričih, zajetje Padeža (pritoka reke Reke v Brkinih) in zajetje Kubed.
»Pričakujemo, da nam bo država zagotovila vodni vir, ki bo omogočal porabo 500 litrov vode na sekundo,« pravi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. Sam meni, da bi njihove težave gotovo rešilo zajetje Padeža. »Z iskanjem rešitev za vodooskrbo v slovenski Istri se ukvarjamo že 40 let,« poudari sogovornik, ki upa, da bodo zdaj vendarle zmogli uresničiti že zastavljene načrte.
»Naš vodovod je edini, ki nima zadostnega vodnega vira. Kraški vodovod sicer zagotavlja nemoteno vodooskrbo prebivalstva na svojem območju, vendar nima alternativnega vodnega vira, če bi se zgodilo onesnaženje. V Ilirski Bistrici pa imajo vode dovolj, a se spopadajo s poplavnimi težavami. Skupaj si prizadevamo za celovito rešitev problematike z vodooskrbo v regiji,« je povedal Pregelj in dodal, da bi Padež lahko zagotavljal preskrbo z vodo s količinami do 850 litrov na sekundo. Na ta način bi lahko poskrbeli tudi za stalni pretok reke Rižane, ki poleti zaradi povečane porabe vode presahne.
V slovenski Istri sicer že dober teden velja poziv k varčni uporabi vode, saj so Rižansko izvirsko vodo iz preventivnih razlogov po nesreči vlaka v Hrastovljah izločili iz sistema. Vodo zdaj črpajo iz podtalnice in jo dodatno dobavljajo iz vodovodov v Buzetu in Sežani. Omejili so zalivanje zelenic, čiščenje javnih površin in prhanje na kopališčih. Pregelj še omeni, da z varčevalnimi ukrepi poraba vode v slovenski Istri znaša 350 litrov na sekundo, med turistično sezono pa se poveča tudi do 490 litrov na sekundo. Take porabe vode pa ne bi mogli več zagotavljati, zato bi sledile redukcije.
Petra Baruca Zabukovec, predstavnica za stike z javnostmi v Hotelih Bernardin, navede, da so njihove goste seznanili s pozivom k varčni uporabi vode in da so ga ti sprejeli z razumevanjem, zato zaradi tega negativnih odzivov ni.
Po Prohinarjevih besedah so do zdaj v različnih obdobjih dajali prednost različnim rešitvam. Za izvedbo je potem vedno zmanjkalo politične volje. Po nesreči vlaka pri Hrastovljah, ko se je iz enega od vagonov razlilo več kot 10.000 litrov letalskega goriva ter ogrozilo vodooskrbo slovenske Istre, so začeli pristojni razmišljati o zagotovitvi dodatnega vodnega vira. Rižanski vodovod ima 90.000 rednih odjemalcev, med turistično sezono se njihovo število poveča na 130.000.
V slovenski Istri že 40 let iščejo ustrezno rešitev zaradi pomanjkanja vode v poletnih dneh.
Danes so se sestali predstavniki rižanskega, kraškega in ilirskobistriškega vodovoda, občin ter države. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je po sestanku omenil, da so med najverjetnejšimi možnostmi za dodatni vodni vir povečanje kraškega vodnega vira v Klaričih, zajetje Padeža (pritoka reke Reke v Brkinih) in zajetje Kubed.
»Pričakujemo, da nam bo država zagotovila vodni vir, ki bo omogočal porabo 500 litrov vode na sekundo,« pravi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. Sam meni, da bi njihove težave gotovo rešilo zajetje Padeža. »Z iskanjem rešitev za vodooskrbo v slovenski Istri se ukvarjamo že 40 let,« poudari sogovornik, ki upa, da bodo zdaj vendarle zmogli uresničiti že zastavljene načrte.
»Naš vodovod je edini, ki nima zadostnega vodnega vira. Kraški vodovod sicer zagotavlja nemoteno vodooskrbo prebivalstva na svojem območju, vendar nima alternativnega vodnega vira, če bi se zgodilo onesnaženje. V Ilirski Bistrici pa imajo vode dovolj, a se spopadajo s poplavnimi težavami. Skupaj si prizadevamo za celovito rešitev problematike z vodooskrbo v regiji,« je povedal Pregelj in dodal, da bi Padež lahko zagotavljal preskrbo z vodo s količinami do 850 litrov na sekundo. Na ta način bi lahko poskrbeli tudi za stalni pretok reke Rižane, ki poleti zaradi povečane porabe vode presahne.
Vodooskrba v slovenski Istri in na Krasu je pomanjkljiva. FOTO: Blaž Samec
Varčevalni ukrepi v Istri
V slovenski Istri sicer že dober teden velja poziv k varčni uporabi vode, saj so Rižansko izvirsko vodo iz preventivnih razlogov po nesreči vlaka v Hrastovljah izločili iz sistema. Vodo zdaj črpajo iz podtalnice in jo dodatno dobavljajo iz vodovodov v Buzetu in Sežani. Omejili so zalivanje zelenic, čiščenje javnih površin in prhanje na kopališčih. Pregelj še omeni, da z varčevalnimi ukrepi poraba vode v slovenski Istri znaša 350 litrov na sekundo, med turistično sezono pa se poveča tudi do 490 litrov na sekundo. Take porabe vode pa ne bi mogli več zagotavljati, zato bi sledile redukcije.
Petra Baruca Zabukovec, predstavnica za stike z javnostmi v Hotelih Bernardin, navede, da so njihove goste seznanili s pozivom k varčni uporabi vode in da so ga ti sprejeli z razumevanjem, zato zaradi tega negativnih odzivov ni.
