Iz ravenske peči na pot po Sloveniji

Iz jekarne Sij Metal so danes prinesli slovensko baklo za olimpijske igre Tokio 2020, ki bo v 81 dneh prepotovala vseh 212 slovenskih občin.
Fotografija: Slovensko olimpijsko baklo so iz recikliranega jekla izdelali v jeklarni družbe Sij Metal Ravne. FOTO: Dobran Laznik
Odpri galerijo
Slovensko olimpijsko baklo so iz recikliranega jekla izdelali v jeklarni družbe Sij Metal Ravne. FOTO: Dobran Laznik

V jeklarni Sij Metal Ravne je danes zagledala luč sveta slovenska bakla za olimpijske igre Tokio 2020. Izdelana je v kombinaciji z bukovim lesom: jeklo simbolizira trdnost, bukov les pa modrost in samozavest.

Plamenico zaključuje jeklena krona v silhueti Triglava. Ročaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov iz jekla, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi svetlobo, simbol upanja.
 
Slovenska bakla, ki tehta 1951 gramov in je visoka 72 centimetrov, bo po tem, ko bo povezovala prebivalce vseh 212 slovenskih občin, svojo pot zaključila 23. julija, ko se bo vrnila v svoje rojstno mesto, Ravne na Koroškem.

jekleno voljo ji je vdahnila ambasadorka jeklene volje Petra Majdič FOTO: Dobran Laznik
jekleno voljo ji je vdahnila ambasadorka jeklene volje Petra Majdič FOTO: Dobran Laznik


Ambasadorka jeklene volje Petra Majdič jo je danes iz jeklarne najprej ponesla med Sijeve obrate na Ravnah do Štauharije, muzeja železarstva, kjer jo je predala njeni skrbnici Urški Žolnir Jugovar: »Urška, predajam ti slovensko baklo. Naj na svoji poti po Sloveniji širi jekleno voljo v ljudeh in v kot jeklo neuklonljivih slovenskih olimpijcih. Skupaj prebujajmo jekleno voljo.«
 

Sijevo jeklo v vseh najboljših stvareh na svetu


»V čast in ponos nam je, da se je 400 let po tem, ko je Melhior Puc, fužinar in rudar iz Labotske doline, na Koropško prenesel koncesijo za dve talilni peči in na Mušeniku postavil prve fužine, med ognjenimi zublji jeklarne Sij Metala Ravne rodila slovenska bakla za Tokio 2020. Ta bakla je priklon tradiciji jeklarstva, ki jo uspešno nadaljujemo v skupini Sij, ter se prenaša iz roda v rod in oblikuje življenja številnih generacij Korošcev. V najboljših stvareh na svetu je Sijevo jeklo. Z njim smo oplemenitili tudi slovensko baklo,« so predstavnike skupine Sij pospremili iz peči slovensko olimpijsko baklo.

Jeklarstvo v Mežiški dolini praznuje 400-letnico. FOTO: Dobran Laznik
Jeklarstvo v Mežiški dolini praznuje 400-letnico. FOTO: Dobran Laznik


Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez: »Peščica izbranih nas je bila priča rojstvu bakle, ki ima v sebi jekleno voljo, za katero verjamem, da nam bo pomagala pri izpeljavi tega zahtevnega projekta, ki je pred nami. Veselimo se obiska celotne Slovenije, potovanja bakle čez vse slovenske občine ter 81 dni olimpijskega vzdušja, polnega optimizma, ki ga v teh časih še kako vsi potrebujemo. Imamo to. Imamo olimpijske sanje.«
 

Združevala bo virtualno in realno


Urška Žolnir Jugovar, ki je ambasadorka projekta Slovenska bakla, bo kot njena skrbnica zagotavljala, da luč v bakli ne bo nikoli ugasnila. »Začenja se 81-dnevno potovanje olimpijske bakle po Sloveniji. Bakla, ki bo združevala virtualno in realno, bakla, katere plamen daje upanje in svetlo prihodnost. Naj ta plamen posveti v vsako slovensko hišo v vseh 212 občinah, ki jih bo bakla obiskala, in naj ljudi navda z upanjem, srečo, borbenostjo in veseljem. Naj bo to bakla vseh Slovencev, bakla novega začetka in zmag. Imamo to, imamo Tokio!«

image_alt
Japonski prireditelji: Iger ne bomo odpovedali


Kot so sporočili iz skupine Sij bo slovensko baklo po Sloveniji poneslo več tisoč nosilcev plamenice, vsi pa bodo v poklon in spomin prejeli na vrvico nanizan košček recikliranega jekla Skupine SIJ. »Slovenska bakla bo tako vsakemu nosilcu plamenice omogočila neposreden stik z najbolj recikliranim materialom na svetu, o čemer skozi sponzorske projekte javnost ozaveščamo tudi v skupini Sij,« je povedala Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja skupine Sij.

Župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen je dejal: »Jeklarstvo že 400 let oblikuje življenje številnih generacij Korošcev. Sedanjost Občine Ravne na Koroškem je zaznamovana z jeklarstvom in gospodarskimi družbami na lokaciji nekdanje železarne, tehniška dediščina pa je pomemben del naše kulturne dediščine. Leta 1979 je akademska kiparka Milena Braniselj – Kranjc naše ravensko jeklo že uporabila za izdelavo svojega umetniškega izdelka Titove štafete, 34. Štafete mladosti. Slovenska bakla je lep primer prepletenosti in povezanosti tehničnega izdelka z umetnostjo. S ponosom bomo spremljali njeno pot v Tokio in nazaj.«
 

Preberite še:

Komentarji: