Izsiljevanja

V času pogajanj Hrvaške, Slovenije in Evropske unije hoče vsak svoje: Zagreb nadaljevanje pogajanj z EU, uradna Ljubljana zagotovila, da soseda v procesu pridruževanja EU ne bo prejudicirala poteka meddržavne meje, in Bruselj hitro rešitev. Zgodba je večna, stališča in interpretacije kot običajno izključujoči. Edina razlika je vtis, da ima tokrat Slovenija boljše živce kot ponavadi.

Novi premier Borut Pahor je zavzel odločno držo: slovenska stran je storila vse, kar je potrebno, da v pristopnih pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo zaščiti slovenske nacionalne interese, je izjavil po vladnem posvetu v soboto. Omenil je dobro voljo, da Hrvaška nadaljuje pogajanja, a njena stvar je, da v nekaj dneh do 19. decembra sprejme potrebno odločitev. Hkrati je Janez Janša - on, ne Pahor, se je te dni sestal s Sanaderjem - na srečanju Evropske ljudske stranke v Bruslju opozoril na možnost referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Nasprotno onstran meje trdijo, da Slovenija izvaja pritisk nanje. Predsednik Stipe Mesić je konec tedna komentiral, da ne verjame v koristnost blokade hrvaške poti v Unijo. Spor da je treba rešiti pred mednarodnimi institucijami. »Ker so stališča diametralno nasprotna, preostane le, da se vplete mednarodni faktor, to pa je meddržavno sodišče v Haagu.«

Mesić je pritisnil na bolečo točko Slovenije, Janšev načelni dogovor s Sanaderjem avgusta leta 2007 na Bledu, da bosta državi nerešeno mejo prepustili meddržavnemu sodišču v Haagu. Pahorjeva vlada očitno poskuša vljudno ovreči dogovor, saj za izhodišče sporazuma o arbitraži postavlja sojenje po načelu pravičnosti.

Francoskemu zunanjemu ministru Bernardu Kouchnerju se zdi spor o 25 kilometrih morja, zaradi katerih se politično spopadata Slovenija in Hrvaška, bizaren. In tudi je. Toda po izkušnji z ekološko-ribolovno cono, ki jo je zaradi pritiskov EU Hrvaška v začetku leta zamrznila, a ne odpravila, bi bilo enako bizarno, če bi Slovenija hrvaškim zagotovilom o neprejudiciranju meje verjela na besedo.