Iztok Purič, kandidat za ministra: Razlog za neučinkovitost so velikokrat tudi slabi odnosi
Kandidat za ministra za kohezijo Iztok Purič je prestal zaslišanje pred odboroma DZ za gospodarstvo in za zadeve EU.
Odpri galerijo
Iztok Purič, kandidat za ministra za kohezijo, je prestal zaslišanje pred pristojnima odboroma. Gospodarski odbor ga je podprl z osmimi glasovi za in tremi proti. Odbor za zadeve EU pa ga je podprl z somimi glasovi za in štirimi proti. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – »Evropska sredstva so pomembna, saj so naša skoraj edina razvojna sredstva in poskrbeti moramo, da jih izkoristimo,« je v svoji predstavitvi članom parlamentarnih odborov za gospodarstvo in za zadeve EU povedal kandidat za novega kohezijskega ministra Iztok Purič, ki bo ob zadostni podpori poslancev nadomestil dosedanjega ministra Marka Bandellija. Stanje izvajanja kohezijske politike po besedah kandidat za ministra vsekakor ni rožnato.
Slovenija ima namreč v programskem obdobju 2014-2020 na voljo nekaj manj kot 3,1 milijarde sredstev iz skupnega evropskega proračuna. Od tega je bilo doslej dodeljenih za 2,1 milijarde evrov in za večino projektov so ministrstva že izvedla javne razpise ter z izbranimi izvajalci sklenila pogodbe o sofinanciranju. Projekti se izvajajo, prav tako se iz slovenskega proračuna poravnavajo že izvedene aktivnosti, vendar pa so pojasnili Puriča pripravljeni zahtevki za povračilo iz evropskega proračuna šele za 30 odstotkov razpoložljivih sredstev. Vzrok za tako velik razkorak med izplačili iz slovenskega proračuna in povračili iz blagajne EU pa gre iskati tudi v v kompleksnem in še ne v celoti delujočem informacijskem sistemu službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Pred poslanci je Purič, ki je priznal, da vseh detajlov delovanja Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijo (SVRK) ne pozna, na podlagi dosedanjega vedenja nanizal pet prioritetnih področji delovanja. Od odprave napak informacijskega sistema e-MA, ki podpira izvajanje kohezijske politike, odprave ovir, ki onemogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev do izboljšanja koordinacije med vsemi deležniki. Kandidat za ministra je omenil tudi pomembnost usklajevanja glede novega programskega obdobja 2021-2027 ter nujnost učinkovite organizacije kulture. Govoril je tudi o motivaciji zaposlenih, sodelovanju, spoštovanju in zaupanju. »Razlog za neučinkovitost so velikokrat tudi slabi odnosi,« je dejal Purič, ki tudi poudarja, da ne bo iskal krivcev za nazaj: »Problem je tukaj in ga je potrebno rešiti.«
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je kandidata za ministra opomnila, da se bo kmalu iztekel 30-dnevni rok, do katerega mora vlada Marjana Šarca skupaj s SVRK pripravi načrt pospešitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike in ga predstaviti državnemu zboru. Purič pa je v odgovor povedal, da še ni seznanjen, v kateri fazi je načrt.
Poslanec zunanje koalicijske partnerice Levice Franc Trček je že na samem začetku zaslišanja pripomnil, da bi si v idealnem prečenju želel nekoga, ki bi bolj detajlno poznal področje, a dodal, da »smo, kjer smo«. Tudi poslanec SDS Branko Grims je povedal, da je to zaslišanje odraz strahotne kadrovske politike, saj bi ob slabem rezultatu največje koalicijske stranke LMŠ na lokalnih volitvah pričakoval, da se bodo pogovarjali o razpisu predčasnih volitev. Tudi poslanec SDS Franc Breznik je Puriču očital, da si sploh ne želi vodenja kohezijskega resorja, ampak je prevzel položaj le zaradi majhnega kadrovskega bazena stranke SAB, ki ga je predlagala. »Moj način dela ni tak, sem zelo velik realist,« je odgovarjal Purič. Na vprašanje glede svojih »skritih napak« pa je pojasnil, da seje zgodba z domnevno preplačano preprogo na Brdu zanj zaključila z odločitvijo sodišče, da preiskave ne uvedle.
Slovenija ima namreč v programskem obdobju 2014-2020 na voljo nekaj manj kot 3,1 milijarde sredstev iz skupnega evropskega proračuna. Od tega je bilo doslej dodeljenih za 2,1 milijarde evrov in za večino projektov so ministrstva že izvedla javne razpise ter z izbranimi izvajalci sklenila pogodbe o sofinanciranju. Projekti se izvajajo, prav tako se iz slovenskega proračuna poravnavajo že izvedene aktivnosti, vendar pa so pojasnili Puriča pripravljeni zahtevki za povračilo iz evropskega proračuna šele za 30 odstotkov razpoložljivih sredstev. Vzrok za tako velik razkorak med izplačili iz slovenskega proračuna in povračili iz blagajne EU pa gre iskati tudi v v kompleksnem in še ne v celoti delujočem informacijskem sistemu službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Pred poslanci je Purič, ki je priznal, da vseh detajlov delovanja Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijo (SVRK) ne pozna, na podlagi dosedanjega vedenja nanizal pet prioritetnih področji delovanja. Od odprave napak informacijskega sistema e-MA, ki podpira izvajanje kohezijske politike, odprave ovir, ki onemogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev do izboljšanja koordinacije med vsemi deležniki. Kandidat za ministra je omenil tudi pomembnost usklajevanja glede novega programskega obdobja 2021-2027 ter nujnost učinkovite organizacije kulture. Govoril je tudi o motivaciji zaposlenih, sodelovanju, spoštovanju in zaupanju. »Razlog za neučinkovitost so velikokrat tudi slabi odnosi,« je dejal Purič, ki tudi poudarja, da ne bo iskal krivcev za nazaj: »Problem je tukaj in ga je potrebno rešiti.«
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je kandidata za ministra opomnila, da se bo kmalu iztekel 30-dnevni rok, do katerega mora vlada Marjana Šarca skupaj s SVRK pripravi načrt pospešitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike in ga predstaviti državnemu zboru. Purič pa je v odgovor povedal, da še ni seznanjen, v kateri fazi je načrt.
Poslanec zunanje koalicijske partnerice Levice Franc Trček je že na samem začetku zaslišanja pripomnil, da bi si v idealnem prečenju želel nekoga, ki bi bolj detajlno poznal področje, a dodal, da »smo, kjer smo«. Tudi poslanec SDS Branko Grims je povedal, da je to zaslišanje odraz strahotne kadrovske politike, saj bi ob slabem rezultatu največje koalicijske stranke LMŠ na lokalnih volitvah pričakoval, da se bodo pogovarjali o razpisu predčasnih volitev. Tudi poslanec SDS Franc Breznik je Puriču očital, da si sploh ne želi vodenja kohezijskega resorja, ampak je prevzel položaj le zaradi majhnega kadrovskega bazena stranke SAB, ki ga je predlagala. »Moj način dela ni tak, sem zelo velik realist,« je odgovarjal Purič. Na vprašanje glede svojih »skritih napak« pa je pojasnil, da seje zgodba z domnevno preplačano preprogo na Brdu zanj zaključila z odločitvijo sodišče, da preiskave ne uvedle.
