Tiskane izdaje
Podlaga za poziv, ki sta ga na pobudo vlade pripravili ministrstvi za javno upravo ter delo, družino in socialne zadeve, podpisal pa ga je minister Boris Koprivnikar, je 41. člen zakona o delavcih v državnih organih. Ta sicer določa odsotnost v primeru oskrbe ožjih družinskih članov ali sodelovanja pri športnih dejavnostih, po novem pa velja tudi za prostovoljstvo, vendar le, če javnemu uslužbencu to odobri predstojnik oziroma če to omogoča delovni proces.
V Slovenski filantropiji pobudo pozdravljajo, saj se za prostovoljce že prijavljajo skupine in posamezniki iz javne uprave. »To so za našo državo izredne razmere in če delodajalec oceni, da lahko za nekaj dni pogreši zaposlene, je to zagotovo koristno. Danes bo v Šentilj odšla prva skupina zaposlenih z ministrstev za zunanje zadeve in javno upravo. Tudi sicer je veliko ljudi pripravljenih pomagati, na dan nas pokliče tudi 200 in več ljudi, ki želijo postati prostovoljci,« pravi Lenka Vojnovič.
Filantropija samo na Šentilj pošlje 60 prostovoljcev na dan, veliko jih priskrbita tudi Rdeči križ in Karitas. »S tem ko je ministrstvo za socialo tudi dovolilo zaposlovanje koordinatorjev, ki skrbijo za organizacijo, bomo lahko na teren pošiljali še več ljudi, če bo treba. Zelo pomembno je, da stvari potekajo dobro in v dogovoru s službami, ki skrbijo za red in predvsem varnost. To pa je vloga koordinatorjev.«
Plačana odsotnost
Poziv javnemu sektorju bo najverjetneje spodbudil tudi zasebna podjetja, ki že ponujajo sodelovanje prostovoljcev. Že pred tem pozivom so se prijavili iz Sodexa, pravi Vojnovičeva, takoj včeraj iz Rika. O pripravljenosti pomagati v begunski krizi smo povprašali nekaj največjih podjetij. V Krki, denimo, razlagajo, da je možnost prostovoljstva opredeljena že v podjetniški kolektivni pogodbi, vendar to ni pravica, ki bi jo lahko posameznik koristil po lastni presoji.
»Če bi nastopile potrebe po širšem vključevanju prostovoljcev zaradi višje sile ali naravne nesreče, je angažiranje posameznika odvisno od operativnih potreb na delovnem mestu. Seveda mora biti sodelovanje posameznika nato urejeno in dogovorjeno v okviru civilne zaščite ali humanitarnih organizacij. Možna je plačana odsotnost do sedem dni,« so zapisali v farmacevtski družbi. Kot še pravijo, so pred dnevi tudi donirali finančna sredstva za pomoč migrantom.
Mobilne kartice, hrana in zdravila
V Mercatorju sicer še ni bilo prošenj zaposlenih, ki bi želeli pomagati kot prostovoljci, »če pa bi se pojavile, bi jih obravnavali individualno in v skladu s kolektivno pogodbo in Zakonom o delovnih razmerjih«. Je pa najboljši sosed ob prvem valu prebežnikov Karitas in Rdečemu križu doniral po 2500 evrov, v tem tednu pa bo podaril suha živila v vrednosti 11.000 evrov.
Tudi v Telekomu za zdaj niso prejeli prošnje zaposlenih za odsotnost zaradi prostovoljstva v begunski krizi, so pa za begunce, ki se želijo javiti sorodnikom, pripravili predplačniške mobilne kartice s prednaloženim imetjem. V Novartisu so se na begunsko krizo odzvali s pozivom zaposlenim, naj donirajo Rdečemu križu, podjetje pa bo zbrani znesek podvojilo. »Poleg tega smo ravno v tem trenutku v dogovorih z ministrom za zdravje glede donacije zdravil,« so pojasnili. V Petrolu so zbrali zaboj humanitarne pomoči v obliki hrane in higienskih potrebščin za osebno nego.
