Tiskane izdaje
Ljubljana - Današnji praznik policistov bo grenko-sladek. Policijski sindikati opozarjajo, da je dolgoletno škodljivo in pretirano varčevanje ta poklic razvrednotilo. A opaziti je tudi pozitivne spremembe: vlada je letos za delovanje policije zagotovila dodatnih deset milijonov evrov, na začetku junija pa je dala soglasje za nove zaposlitve.
Praznik »simbolizira vse, v kar zaposleni verjamejo in za kar delujejo,« pravijo v policiji. Z njim se spominjajo vloge slovenske milice v osamosvojitveni vojni leta 1991, ko so zaščitili slovenski narod in ubranili odločitev ljudstva, da hoče živeti v samostojni državi. Organi za notranje zadeve so bili med prvimi, ki so se uprli tankom Jugoslovanske ljudske armade. Za Slovenijo je v tistem času padlo šest policistov, 14 je bilo ranjenih.
Desetina manj policistov kot pred petimi leti
»Trenutno stanje v policiji je zelo skrb vzbujajoče,« ocenjujejo v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). Dodajajo, da se kljub nekaj odobrenim zaposlitvam trend zmanjševanja (predvsem operativnega) kadra policije nadaljuje, nekatere policijske enote so zasedene tudi manj kot 60-odstotno. Podpredsednik PSS Andrej Kocbek opozarja, da so plače zaposlenih že več let zamrznjene, prav tako tudi napredovanja, veliko policistov prejema le malo več kot minimalno plačo. V PSS pravijo, da je »zmanjševanje plač in potnih stroškov najbolj prizadelo prav policiste, ki so premeščeni na vse konce države za opravljanje svojih nalog«.
Po besedah PSS se je proračun za policijo v zadnjih letih zmanjšal za 15,8 odstotka, »kar je največ v javnem sektorju«. Pri tem svarijo, da se število kaznivih dejanj zaradi gospodarske krize povečuje. Pravijo, da imajo policisti in kriminalisti »zaradi omejenih sredstev interno prepoved nadurnega dela in pripravljenosti«, skupaj s sedanjim proračunom pa bo to ustavilo uspešen pregon gospodarskega kriminala, ki ga obljubljajo javnosti.
Da se pomanjkanje v policiji za zdaj ne pozna pri varnosti ljudi, pravi vodja službe generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak. »Ljudje ne vedo, da imamo stare računalnike in stare avtomobile in da nas je več kot deset odstotkov manj kot pred petimi leti. Lahko pa bo to opazno čez nekaj let,« pravi Pečjak. Zato vse vlade opozarjajo, da finančni vložek v varnost nima takojšnjega učinka, a je treba gledati v prihodnost. »Najpomembneje je, da so ljudje varni. Kolateralna škoda pa so naši zaposleni,« pravi Pečjak.
Učinkoviti kljub varčevanju
V slovenski policiji je danes zaposlenih malo več kot 8000 ljudi, od tega je uniformiranih in neuniformiranih policistov približno 7000. Materialne in finančne bonitete, ki jih je prinašal ta poklic, so z bile z leti ukinjene. Že nekaj časa je ukinjen tudi beneficiran delovni staž. »Danes je naša največja boniteta to, da pomagamo ljudem, ko nas potrebujejo,« pravi Tomaž Pečjak.
»V okviru zmožnosti poskušamo policistu zagotavljati tisto, kar mu pripada. Bi pa bili veseli, če bi bile finančne razmere v Sloveniji takšne, da bi lahko policistu plačali vse nadure, vse pripravljenosti in da bi imeli toliko policistov, kot jih potrebujemo,« pravi Pečjak.
Čeprav je finančno nagrajevanje dela omejeno, Pečjak pravi, da nimajo problemov z motiviranjem zaposlenih: »Biti policist je na neki način poslanstvo. Tisti, ki začuti, da ga lahko opravlja, bo spregledal tudi negativne stvari.« Ena od teh je razpored delovnega časa, ki se policistom zaradi nepredvidljivih dogodkov nenehno spreminja. »V policiji dela tisti, ki to opravlja s srcem in dušo in se ne sprašuje, ali se mu bo to finančno izplačalo. Kajti če bo gledal na to, ne bo dolgo policist,« pravi Pečjak, a tudi opozarja, da se zgolj od pohval ne da živeti. »Mi vedno iščemo in režemo pri sebi,« opozori Pečjak. To so na primer storili z združevanjem policijskih uprav, za več varčnosti so ustanovili posebno delovno skupino za odpravo administrativnih ovir.
Materialna opremljenost policistov ni najboljša. Pečjak pravi, da je povprečna starost policijskih vozil od šest do osem let, povprečno število prevoženih kilometrov je od 250.000 do 300.000. V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) pravijo, da je računalniška oprema trikrat starejša, kot je predpisan standard. V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) pa celo dodajajo, da se »po zadnjih informacijah v policijo stekajo odpisani računalniki iz pravosodja in druge javne uprave in se ji pravzaprav namenjajo smeti za njeno delovanje«.
SPS svari, da je posledica odlašanja nabav opreme vsakoletno višja investicija, stara in nefunkcionalna oprema pa terja tudi visoke stroške vzdrževanja, »zato bi bilo smiselno varčevati tako, da bi se investiralo v večjem obsegu«. Pečjak pa pravi, da se je v zadnjih letih kljub vsemu veliko naredilo za varnost policistov. K temu bo pripomoglo dodatnih deset milijonov evrov, ki jih je letos zagotovila vlada. Namenili jih bodo nakupu opreme, nujne operativne opreme, za neodložljivo vzdrževanje radijskih zvezi in prenovo voznega parka.
V SPS pa pravijo, da odobrenih deset milijonov evrov ni niti tretjina sredstev, ki bi jih policija potrebovala za zakonsko predpisano izvajanje nalog in nujno posodobitev zastarele opreme. Pereča težava je tudi pomanjkanje kadra. Pravijo, da ima 90 odstotkov enot že manj kot 85 odstotkov predpisane zasedenosti, nekje celo manj kot polovično zasedenost, »kar pomeni, da pri razporejanju na delo nadrejeni opozarjajo, da ne morejo več spoštovati predpisov in nastajajo omejene operativne sposobnosti enot«.
Presenetljiva podpora
Kljub nehvaležnim razmeram v policiji, pa ta še vedno dosega odlične rezultate. Reakcijski čas je bil lani za vse interventne dogodke enak za celotno Slovenijo kot leto poprej, za nujne dogodke pa celo sedem sekund krajši. Slovenija velja za eno najvarnejših držav, Ljubljana pa za eno najvarnejših evropskih mest. Vendar se »vlada nima niti najmanjše moralne pravice hvaliti z visoko stopnjo varnosti, ampak te zasluge gredo tistim, ki v policiji v slabih pogojih v večkratniku presegajo tisto, kar bi lahko od njih pričakovali glede na pogoje, ki jih zagotavlja država«, pravijo v SPS.
Policija uživa tudi visoko javnomnenjsko podporo, kar Pečjak pravi, da je presenetljivo, saj gre vendarle za represiven organ. »S tem smo pokazali, da smo strokovni in da naredimo vse, da dokažemo, da na nas nihče ne more vplivati in da delamo tisto, za kar smo vpoklicani, kar je pomoč ljudem,« pravi Pečjak.
