Predstavitvena informacija
Je potresna varnost v Sloveniji zadostna?
Pogostejše tresenje tal v naši okolici je v zadnjem času pod vprašaj postavilo potresno varnost stavb v Sloveniji.
Odpri galerijo
Za svojo varnost in varnost svojega doma lahko pomembno prispeva vsak posameznik. FOTO: IZS
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je zato Slovenski inženirski dan 2021 posvetila sobivanju s potresi in drugimi naravnimi nesrečami.
Po modelu POTROG bi bilo pri potresu intenzitete 8 z epicentrom v Ljubljani težko poškodovanih in porušenih do 400 stavb, poškodovanih in začasno neuporabnih pa še dodatnih 9400. Kot poudarja Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, lahko visoko usposobljeni gradbeni inženirji, ki jih je v Sloveniji okoli 3500, s svojimi znanji in izkušnjami preprečijo ali odpravijo posledice takšnih nesreč.
Dejan Prebil, Inženirska zbornica Slovenije, ob tem dodaja, da pri svojem delu vselej težijo h graditvi objektov, ki so varni, energetsko učinkoviti, prijetni za bivanje in delo ter ekonomsko sprejemljivi. Pri ključnih ciljih gradbene stroke je predvsem pomembno poudariti, da pri običajnih zgradbah ne stremijo k neuničljivosti zgradb, ampak varovanju življenj, pri tem pa so poškodbe objektov do določene mere sprejemljive.
Na Japonskem so zaradi pogostosti in jakosti potresov pogoste potresno izolirane gradnje. Inovativna tehnologija oblažilnikov, ki delno nevtralizira sile potresa, hkrati tudi zmanjša vpliv potresnih premikov in raven potresnih sil na objekt. Čeprav bi tovrstna gradnja občutno pripomogla k izboljšanju potresne varnosti v Sloveniji, pa Marko Pavlinjek, pooblaščeni inženir gradbeništva, opozarja, da so takšne gradnje precejšen finančni zalogaj in imajo lahko vpliv tudi na kakovost bivanja.
»Na našem območju je smiselna samo za objekte, katerih delovanje je vitalnega pomena med potresom in po njem ali pa bi njihova porušitev povzročila nespremenljive sekundarne posledice, kot so ekološke katastrofe,« pojasnjuje. V Sloveniji je po načelu absolutno odporne gradnje zgrajena Jedrska elektrarna Krško, ki lahko zaradi velike robustnosti, nadpovprečno debelih konstrukcijskih elementov in manjših odprtin brez posledic prenese tudi najvišje potresne sile. Za svojo varnost in varnost svojega doma lahko pomembno prispeva vsak posameznik. Kot svetuje Stanislav Lotrič z Uprave za zaščito in reševanje, lahko s preprostimi rešitvami, povezanimi z namestitvami pohištva, ogledal in slik, omilimo posledice tresenja tal.
V Sloveniji vse prevečkrat pozabljamo na pomembno vlogo, ki jo imajo v naši družbi inženirji. S preizkušanjem in razvojem novih rešitev ne izboljšujejo samo kakovosti našega življenja, ampak ga tudi varujejo.
Po modelu POTROG bi bilo pri potresu intenzitete 8 z epicentrom v Ljubljani težko poškodovanih in porušenih do 400 stavb, poškodovanih in začasno neuporabnih pa še dodatnih 9400. Kot poudarja Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, lahko visoko usposobljeni gradbeni inženirji, ki jih je v Sloveniji okoli 3500, s svojimi znanji in izkušnjami preprečijo ali odpravijo posledice takšnih nesreč.
Dejan Prebil, Inženirska zbornica Slovenije, ob tem dodaja, da pri svojem delu vselej težijo h graditvi objektov, ki so varni, energetsko učinkoviti, prijetni za bivanje in delo ter ekonomsko sprejemljivi. Pri ključnih ciljih gradbene stroke je predvsem pomembno poudariti, da pri običajnih zgradbah ne stremijo k neuničljivosti zgradb, ampak varovanju življenj, pri tem pa so poškodbe objektov do določene mere sprejemljive.
Na Japonskem so zaradi pogostosti in jakosti potresov pogoste potresno izolirane gradnje. Inovativna tehnologija oblažilnikov, ki delno nevtralizira sile potresa, hkrati tudi zmanjša vpliv potresnih premikov in raven potresnih sil na objekt. Čeprav bi tovrstna gradnja občutno pripomogla k izboljšanju potresne varnosti v Sloveniji, pa Marko Pavlinjek, pooblaščeni inženir gradbeništva, opozarja, da so takšne gradnje precejšen finančni zalogaj in imajo lahko vpliv tudi na kakovost bivanja.
»Na našem območju je smiselna samo za objekte, katerih delovanje je vitalnega pomena med potresom in po njem ali pa bi njihova porušitev povzročila nespremenljive sekundarne posledice, kot so ekološke katastrofe,« pojasnjuje. V Sloveniji je po načelu absolutno odporne gradnje zgrajena Jedrska elektrarna Krško, ki lahko zaradi velike robustnosti, nadpovprečno debelih konstrukcijskih elementov in manjših odprtin brez posledic prenese tudi najvišje potresne sile. Za svojo varnost in varnost svojega doma lahko pomembno prispeva vsak posameznik. Kot svetuje Stanislav Lotrič z Uprave za zaščito in reševanje, lahko s preprostimi rešitvami, povezanimi z namestitvami pohištva, ogledal in slik, omilimo posledice tresenja tal.
V Sloveniji vse prevečkrat pozabljamo na pomembno vlogo, ki jo imajo v naši družbi inženirji. S preizkušanjem in razvojem novih rešitev ne izboljšujejo samo kakovosti našega življenja, ampak ga tudi varujejo.
