»Je proračun EU v Sloveniji zaščiten?«
Dramatična opozorila glavne evropske tožilke Laure Kövesi glede neimenovanja evropskih tožilcev.
Odpri galerijo
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi ne skriva nezadovoljstva z delovanjem slovenske vlade glede delegiranih tožilcev. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi je pred proračunskim odborom evropskega parlamenta izrazila veliko zaskrbljenost glede posledic neimenovanja delegiranih tožilcev v Sloveniji. »Ne moremo se ukvarjati ne samo s primeri v Sloveniji, temveč tudi s čezmejnimi, ki vključujejo Slovenijo,« je opisala težak položaj.
Tako je nastala tožilska vrzel, saj tožilstvo ne more opravljati svojega dela. To po njenih besedah v praksi pomeni, da mora tožilstvo delovati, kot da tožilstva v Sloveniji sploh ni. »Kako lahko Slovenija v tej situaciji zagotovi ustrezen in popoln nadzor teles, ki so odgovorna za upravljanje in nadzor skladov EU? Kako lahko zagotovi učinkovito pravosodno nadaljevanje vseh zaznanih goljufivih nepravilnosti? Je proračun EU ustrezno zaščiten?« se je Kövesijeva vprašala pred parlamentarci.
Dejstvo, da se država članica vpleta v ustrezno delovanje pravosodne institucije EU, je po njenem mnenju nevaren precedens. Z dogajanjem je seznanila evropsko komisijo in svet EU. Na sejo parlamentarnega odbora je bil povabljen tudi pravosodni minister Marjan Dikaučič. Ta se je zaradi obilice dela opravičil in se seje ni udeležil.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pred tednom dni med obiskom v Sloveniji povedal, da v evropski komisiji čakajo na odločitev upravnega sodišča. To obravnava tožbo tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja glede odločitve vlade, da razveljavitvi postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovi razpis.
Zaradi izjemnega položaj je tožilstvo spremenilo notranja pravila in omogočilo evropskemu tožilcu iz Slovenije Jaki Brezigarju, ki deluje na sedežu tožilstva v Luxembourgu, da opravlja preiskave v Sloveniji. To je po navedbah tožilstva mogoče le izjemoma in ne predstavlja trajne rešitve.
Evropska komisija bi v tej zadevi lahko sprožila postopek ugotavljanja kršitev prava EU, ki lahko pripelje do finančnih sankcij. Druga pot bi bila lahko uporaba nove uredbe o pogojevanju izplačila evropskih sredstev z delovanjem pravne države, ki omogoča zamrznitev evropskih sredstev.
Evropsko tožilstvo je začelo delovati 1. julija. Opravlja že več kot 350 preiskav primerov, v katerih bi utegnil biti proračun oškodovan za 4,6 milijarde evrov.
Tako je nastala tožilska vrzel, saj tožilstvo ne more opravljati svojega dela. To po njenih besedah v praksi pomeni, da mora tožilstvo delovati, kot da tožilstva v Sloveniji sploh ni. »Kako lahko Slovenija v tej situaciji zagotovi ustrezen in popoln nadzor teles, ki so odgovorna za upravljanje in nadzor skladov EU? Kako lahko zagotovi učinkovito pravosodno nadaljevanje vseh zaznanih goljufivih nepravilnosti? Je proračun EU ustrezno zaščiten?« se je Kövesijeva vprašala pred parlamentarci.
Nevaren precedens
Dejstvo, da se država članica vpleta v ustrezno delovanje pravosodne institucije EU, je po njenem mnenju nevaren precedens. Z dogajanjem je seznanila evropsko komisijo in svet EU. Na sejo parlamentarnega odbora je bil povabljen tudi pravosodni minister Marjan Dikaučič. Ta se je zaradi obilice dela opravičil in se seje ni udeležil.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pred tednom dni med obiskom v Sloveniji povedal, da v evropski komisiji čakajo na odločitev upravnega sodišča. To obravnava tožbo tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja glede odločitve vlade, da razveljavitvi postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovi razpis.
Sledijo sankcije Bruslja?
Zaradi izjemnega položaj je tožilstvo spremenilo notranja pravila in omogočilo evropskemu tožilcu iz Slovenije Jaki Brezigarju, ki deluje na sedežu tožilstva v Luxembourgu, da opravlja preiskave v Sloveniji. To je po navedbah tožilstva mogoče le izjemoma in ne predstavlja trajne rešitve.
Evropska komisija bi v tej zadevi lahko sprožila postopek ugotavljanja kršitev prava EU, ki lahko pripelje do finančnih sankcij. Druga pot bi bila lahko uporaba nove uredbe o pogojevanju izplačila evropskih sredstev z delovanjem pravne države, ki omogoča zamrznitev evropskih sredstev.
Evropsko tožilstvo je začelo delovati 1. julija. Opravlja že več kot 350 preiskav primerov, v katerih bi utegnil biti proračun oškodovan za 4,6 milijarde evrov.
