Je zdravstvo v očeh vlade le limanica za glasove?

Ljubljana – Da je slovensko zdravstvo v resni stiski, je znano. Zato je tem bolj nerazumljivo, da še vedno ni celovitih sprememb, ki bi pomagale skrajšati nevzdržno daljšajoče se čakalne vrste, okrepiti zdravniške vrste in sistem – tudi oziroma predvsem finančno – prilagoditi sedanjim razmeram in razmerjem.

Okviri, ki določajo možnosti in zmogljivosti za obvladovanje v tem času močno spremenjene patologije slovenstva, za ohranjanje njegovega zdravja, ostajajo nespremenjeni. Zakaj tako, kako naprej?

O tem smo vprašali vodstvena predstavnika dveh zdravniških asociacij, predsednika Slovenskega zdravniškega društva in Fidesa – sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki sta vse od osamosvojitve aktivno vpeta tudi v dialog z zdravstveno politiko.

Ureditev zdravstva mora temeljiti na načelih človečnosti in upoštevanju strokovnih prioritet. Foto: SHUTTERSTOCK

Predsednik zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš ugotavlja, da smo »od demokracije pričakovali več, tudi v zdravstvenem sistemu. Mislili smo, da se bodo stvari urejale skladno s temeljnimi etičnimi načeli. A žal je denar sveta vladar – po drugi strani pa se večkrat zgodi, da politika preprosto nima posluha za potrebe prebivalstva, kljub nenehnemu sklicevanju na socialno državo.«

Denarja za zdravstvo kronično primanjkuje – ne le pri nas, povsod, tudi v najbogatejših državah. A Poredoš je prepričan, da je »prav zaradi tega treba določiti prioritete, nedvoumno opredeliti storitve, ki morajo biti na voljo vsakomur med nami, v celoti in pravočasno, in zagotoviti njihovo nemoteno izvajanje. Ključni problem je, ker tega še vedno nimamo.«

Vsakomur bi bilo potrebno zagotoviti primerno zdravstveno oskrbo, meni prof. dr. Pavel Poredoš. Foto:Uroš Hočevar/Delo

Zaveda se, da je zdravstvo podhranjeno, zato meni, da bi pri nas glede na celotno ekonomsko situacijo lahko brez škode namenili več denarja za zdravstveno varstvo; čakalne dobe, ki so zdaj nedopustno dolge, bi se tako precej skrajšale. »Nisem ne absolutni privrženec privatizacije in ne javnega zdravstva. Te zadeve in razmere morajo biti urejene po načelih človečnosti in ob upoštevanju strokovnih prioritet, čemur pa pri nas ni tako.«

Pacienti bodo potegnili kratko

Predsedniku Fidesa Konradu Kuštrinu se zdi največji problem to, da (tudi) sedanja zdravstvena politika nima nobene vizije. »Vlada je v tem mandatu zdravstvo uporabila kot limanico za glasove – in premier to še vedno počne. Minila je polovica mandata, vlada pa ni naredila nič – v zdravstvu sprememb na bolje še vedno ni.«

Kuštrin obžaluje, da so se »v sedanjih okoliščinah, ki so res nevzdržne, nekateri zdravniki začeli vesti kot državni uradniki - ko odidejo iz službe, ugasnejo mobilni telefon in preprosto niso več dosegljivi. Razumem sicer, da ne morejo do onemoglosti delati na etični pogon, vendar je takšno stanje nevzdržno. Sramota je, da ima mlad zdravnik danes plačo, ki ni višja od 1500 do 1600 evrov neto.«

Konradu Kuštrinu, predsedniku Fidesa, se zdijo plače mladih zdravnikov pri nas sramotne. Foto: Mavric Pivk/Delo

Fides se z vlado zdaj pogaja za izboljšave, jih pa motijo odnosi med zdravništvom in vlado, na katere, kot pravi Kuštrin, uničujoče vplivata dva pravilnika – o zagotavljanju nujne medicinske pomoči in podjemnih pogodbah. »Te 'rešitve' bo treba spremeniti, nujno. Poleg tega se bo vlada morala odreči poskusom, da bi zdravnike sprla med seboj, pri čemer je paktiranje enega od sindikatov z ministrico za zdravje preveč prozorno. Vlada mora vedeti, da v tem mandatu ni prevzela vodenja Švice, ampak Slovenije. In če vemo, da kirurg takrat, ko so razmere akutne, ukrepa takoj, se zdi, da bodo nadaljevanje vladnih 'iskanj' in izgovori privedli edino do tega, da bo 'pacient' umrl.

Da bodo pacienti tisti, ki bodo v tej zgodbi potegnili najkrajšo, ni treba posebej poudarjati – navsezadnje vsak med nami vidi, da se to že dogaja.«

Več o aktualnih problemih v zdravstvu v sodobni družbi pa si lahko preberete v blogu nevrologa Zvezdana Pirtošeka.