Tiskane izdaje
Družmirska cerkev sv. Mihaela je bila postavljena najkasneje v 12. stoletju, piše dr. Tone Ravnikar. Svoj konec je doživela leta 1975, ko so jo zaradi ugrezanja, ki je bilo posledica rudarjenja, porušili. Ruševine cerkve so odvozili in uporabili kot gradbeni material za utrjevanje ceste. »Za cesto v Ravnah pri Šoštanju,« natančneje pove Čebul, ki je nekaj arhitekturnih ostankov cerkve shranil.
Čebul je strasten zbiratelj, v svoji zbirki ima več kot 100.000 različnih predmetov, in tudi cerkev je skušal rešiti pozabe: »S svojim avtom, citroënom amijem, sem odpeljal kar nekaj kosov. Potem se mi je pa avto zlomil in ni šlo več.« Ukrivil se je nosilni del avta, česar so bili menda delavci zelo veseli, saj je ostalo več materiala za cesto. Kljub temu je Čebul iz cerkve rešil nekaj kamnitih blokov, krstilnik, železne okenske dekorativne mreže, eno od dveh kamnitih uteži ure z letnico 1864, del rebrastega oboka, segmente gotskih kamnitih okenskih okvirjev in del domnevno romanskega portala.
Posamezne ohranjene dele kamnitega loka iz Čebulove zbirke so razstavili kot rekonstrukcijo portala, ki nosi letnico 1490. Rekonstrukcija je na ogled v muzeju na Velenjskem gradu. Več kosov, ki jih je dolga leta hranil Čebul v svoji zasebni zbirki, pa je do konca decembra na ogled v Vili Mayer.
In spet je prišla voda
Družmirsko ali Šoštanjsko jezero, ki je pred 40 leti zalilo polja, je eno od treh Šaleških jezer, ki so nastala zaradi rudarjenja in so popolnima ali delno izbrisala naselja Družmirje, Škale in Preloge. Zaradi rudarjenja se jezera še vedno spreminjajo in večajo. Najgloblji del Družmirskega jezera po zadnjih podatkih meri kar 87 metrov, v Sloveniji je globlje le še kraško sifonsko Divje jezero. Ves čas se veča tudi površina, zdaj znaša okoli 72 hektarov. Jezero se bo povečevalo še več let po prenehanju izkopavanja lignita.
Razstava v Vili Mayer pa ne spominja le na čas, ko jezera v teh koncih še ni bilo, ampak tudi na čas, ko naj bi jezero že bilo tu. Gre za legendo, ki se je dogajala sto krat sto let nazaj, ko je sedemletni petelin na hribu Kozjak nad Šaleško dolino znesel rdeče jajce. To se je samo pogreznilo v tla, čofnilo v podzemno jezero in se potopilo na dno. Iz njega se je izvalil jezerski zmaj - pozoj, ki je v neki silni povodnji prebil gorsko steno in prišel na dan. Podzemno jezero se je razlilo po Šaleški dolini.
