Jih bo namesto pušk zdesetkala kuga?
Če so na kmetijskem ministrstvu še decembra ugotavljali, da afriška prašičja kuga (APK) grozi skoraj 300 kilometrov stran, na Češkem, je po slabega pol leta čas za alarm.
Odpri galerijo
Kmetovalci so ogorčeni, saj jim divji prašiči uničujejo pridelke. FOTO: Oste Bakal
Radeče – Čeprav so lovci namesto načrtovanih 8417 divjih prašičev lani odstrelili 2660 osebkov več, gre škoda, ki jo divje svinje povzročajo slovenskim kmetom, v več stotisočakov. Kmetje, lovci in gozdarji podpirajo večji odstrel, a kot kaže, utegne divjega prašiča prej kot puške zdesetkati afriška prašičja kuga, ki je že prestopila meje Madžarske.
Če so na kmetijskem ministrstvu še decembra ugotavljali, da afriška prašičja kuga (APK) grozi skoraj 300 kilometrov stran, na Češkem, kjer so odkrili 285 primerov bolezni pri populaciji divjega prašiča in dva primera pri domačih svinjah, je po slabega pol leta čas za alarm. Pred dobrim tednom je na naslov sektorja za zdravje in dobro živali prek ADNS, evropskega sistema za obveščanje o boleznih živali, prispelo obvestilo o prvem bolnem primerku divjega prašiča na Madžarskem. Sum na bolezen so Madžari zaznali 19. aprila pri najdenem poginulem divjem prašiču na območju regije Heves. Dva dni kasneje so bolezen tudi potrdili, a podrobnejše informacije po navedbah Jedrt Maurer Wernig iz omenjenega vladnega sektorja še niso na voljo.
»Česar ne stori človek, mora storiti narava. Enako so pred leti garje, in ne lovci, zredčile populacijo gamsa,« meni gozdar in predsednik Društva lastnikov gozdov Sopota-Laško Jože Prah, ki je zaradi vse večje škode na divjih prašičih na območju Lovske družine Rečica pri Laškem pred dnevi sklical sestanek z vodilnimi z direktorata za gozdarstvo, celjskega zavoda za gozdove, Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin in lovskega inšpektorata. »Na Šmohorju se je pojavil medved, ki je odgnal prašiča v dolino; opazili so ga celo na travnikih, nedaleč od kopališkega kompleksa v Laškem,« pripoveduje Prah in dodaja, da zaradi spremenjenih podnebnih razmer bukev, ki je nekoč obrodila na šest do osem let, zdaj obrodi na tri do štiri leta. Prašičja populacija je vse večja tudi zaradi obilice hrane.
Skoraj šestdeset lastnikov gozdov in kmetov je dokaz, kako velik kos kruha jim vsako leto odžrejo namnoženi divji prašiči. Po podatkih kmetov se ta zadnja leta suče okrog 25 tisočakov evrov na leto. Prah ugotavlja, da je za »naravno katastrofo po imenu divji prašič« več vzrokov. Prvi je, da pri divjem prašiču zgornja meja odstrela ni določena: »Spodnjo mejo morajo lovske družine upoštevati, sicer sledi globa. Zato teh meja ne postavljajo visoko … Posledici sta namnožena populacija prašičev in vse večja škoda.«
V zadnjih petih letih so na območju LD Rečica odstrelili 214 osebkov. Načrtovali so jih le 148; spodnjo mejo so opazno dvignili šele lani – na 43 svinj, medtem ko se je prejšnja leta sukala med 22 in 30 osebki. Po njihovih izračunih bi morala biti spodnja meja odstrela, če želijo vzpostaviti normalno ravnovesje, višja za trideset odstotkov, škodljivca pa bi morali loviti ponoči – s pomočjo umetnega vira svetlobe. A za to je treba imeti posebno dovoljenje.
Kmetje od prašičev razorane površine sanirajo z mulčenjem, a na strmih območjih tega učinkovito ni mogoče početi. Težava, opozarjajo, so tudi odškodnine, ki pogosto ne pokrijejo izpada pridelka, zaradi česar nastale škode vse pogosteje niti ne prijavljajo več. Vse površine je nemogoče ograditi, žal pa, kot pravijo, niti lovci pri ocenjevanju škode večkrat ne ravnajo po predpisih: škode ne ocenijo v osmih dneh od prijave škodnega dogodka in ocene niso vedno realne. Lani je LD Rečica obravnavala 42 škodnih primerov, letos že 46, na vsem savinjsko-kozjanskem lovskem območju jih je bilo v petih letih več kot 1300, večinoma zaradi divjih svinj, ki v povprečju vsako leto povzročijo za približno 25.000 evrov škode. V državi je tudi do dvajsetkrat večja. Poravnati jo morajo lovske družine iz iztržka od prodaje divjadi, zato pomeni velik gmotni pritisk tudi zanje.
Prvi pojav APK na Madžarskem pomeni veliko tveganje za vnos in širjenje te nalezljive virusne bolezni tudi k nam, saj tako kot v vsej EU nimamo ustreznega cepiva zanjo. Leta 2017 je bilo v Evropi prijavljenih 3985 pojavov APK pri divjih in 265 pri domačih prašičih. Po podatkih republiške uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se APK ne prenaša na človeka. Virus APK lahko v iztrebkih prašičev ostane aktiven tudi do deset dni, v izdelkih iz prašičjega mesa nekaj mesecev in v zamrznjenem mesu tudi več let.
Če so na kmetijskem ministrstvu še decembra ugotavljali, da afriška prašičja kuga (APK) grozi skoraj 300 kilometrov stran, na Češkem, kjer so odkrili 285 primerov bolezni pri populaciji divjega prašiča in dva primera pri domačih svinjah, je po slabega pol leta čas za alarm. Pred dobrim tednom je na naslov sektorja za zdravje in dobro živali prek ADNS, evropskega sistema za obveščanje o boleznih živali, prispelo obvestilo o prvem bolnem primerku divjega prašiča na Madžarskem. Sum na bolezen so Madžari zaznali 19. aprila pri najdenem poginulem divjem prašiču na območju regije Heves. Dva dni kasneje so bolezen tudi potrdili, a podrobnejše informacije po navedbah Jedrt Maurer Wernig iz omenjenega vladnega sektorja še niso na voljo.
Vse večja škoda
»Česar ne stori človek, mora storiti narava. Enako so pred leti garje, in ne lovci, zredčile populacijo gamsa,« meni gozdar in predsednik Društva lastnikov gozdov Sopota-Laško Jože Prah, ki je zaradi vse večje škode na divjih prašičih na območju Lovske družine Rečica pri Laškem pred dnevi sklical sestanek z vodilnimi z direktorata za gozdarstvo, celjskega zavoda za gozdove, Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin in lovskega inšpektorata. »Na Šmohorju se je pojavil medved, ki je odgnal prašiča v dolino; opazili so ga celo na travnikih, nedaleč od kopališkega kompleksa v Laškem,« pripoveduje Prah in dodaja, da zaradi spremenjenih podnebnih razmer bukev, ki je nekoč obrodila na šest do osem let, zdaj obrodi na tri do štiri leta. Prašičja populacija je vse večja tudi zaradi obilice hrane.
Skoraj šestdeset lastnikov gozdov in kmetov je dokaz, kako velik kos kruha jim vsako leto odžrejo namnoženi divji prašiči. Po podatkih kmetov se ta zadnja leta suče okrog 25 tisočakov evrov na leto. Prah ugotavlja, da je za »naravno katastrofo po imenu divji prašič« več vzrokov. Prvi je, da pri divjem prašiču zgornja meja odstrela ni določena: »Spodnjo mejo morajo lovske družine upoštevati, sicer sledi globa. Zato teh meja ne postavljajo visoko … Posledici sta namnožena populacija prašičev in vse večja škoda.«
Odstrel v Sloveniji.
Škode pogosto ne prijavijo
V zadnjih petih letih so na območju LD Rečica odstrelili 214 osebkov. Načrtovali so jih le 148; spodnjo mejo so opazno dvignili šele lani – na 43 svinj, medtem ko se je prejšnja leta sukala med 22 in 30 osebki. Po njihovih izračunih bi morala biti spodnja meja odstrela, če želijo vzpostaviti normalno ravnovesje, višja za trideset odstotkov, škodljivca pa bi morali loviti ponoči – s pomočjo umetnega vira svetlobe. A za to je treba imeti posebno dovoljenje.
Kmetje od prašičev razorane površine sanirajo z mulčenjem, a na strmih območjih tega učinkovito ni mogoče početi. Težava, opozarjajo, so tudi odškodnine, ki pogosto ne pokrijejo izpada pridelka, zaradi česar nastale škode vse pogosteje niti ne prijavljajo več. Vse površine je nemogoče ograditi, žal pa, kot pravijo, niti lovci pri ocenjevanju škode večkrat ne ravnajo po predpisih: škode ne ocenijo v osmih dneh od prijave škodnega dogodka in ocene niso vedno realne. Lani je LD Rečica obravnavala 42 škodnih primerov, letos že 46, na vsem savinjsko-kozjanskem lovskem območju jih je bilo v petih letih več kot 1300, večinoma zaradi divjih svinj, ki v povprečju vsako leto povzročijo za približno 25.000 evrov škode. V državi je tudi do dvajsetkrat večja. Poravnati jo morajo lovske družine iz iztržka od prodaje divjadi, zato pomeni velik gmotni pritisk tudi zanje.
Cepiva proti kugi ni
Prvi pojav APK na Madžarskem pomeni veliko tveganje za vnos in širjenje te nalezljive virusne bolezni tudi k nam, saj tako kot v vsej EU nimamo ustreznega cepiva zanjo. Leta 2017 je bilo v Evropi prijavljenih 3985 pojavov APK pri divjih in 265 pri domačih prašičih. Po podatkih republiške uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se APK ne prenaša na človeka. Virus APK lahko v iztrebkih prašičev ostane aktiven tudi do deset dni, v izdelkih iz prašičjega mesa nekaj mesecev in v zamrznjenem mesu tudi več let.
