Tiskane izdaje
Ljubljana - Ali so zaradi rasti zdravniških plač do višjih dohodkov upravičeni samo uslužbenci na primerljivih delovnih mestih ali je vladni dogovor z zdravniki porušil razmerja po vsej plačni lestvici? To je eno osrednjih razhajanj med sindikati in vlado, ki je pripeljalo do jutrišnje stavke.
Približno 80 odstotkov državne uprave bo sodelovalo v stavki Počivavškove skupine sindikatov javnega sektorja, napovedujejo v koordinaciji stavkovnih odborov. Nasprotni strani se nista sporazumeli niti o vprašanju pogajanj - vlada je ponudila seznam z zdravniki primerljivih delovnih mest, ki bi jim lahko zvišali plače, sindikati vztrajajo, da je spremenjeno vrednotenje dela zdravnikov za tri do sedem plačnih razredov (od 12 do 24 odstotkov) porušilo razmerja, zato jih je treba ponovno vzpostaviti. To razumejo tako, da se zvišajo plače vsem. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ponavlja, da bi vlada, če bi izpolnila vse zahteve, ki so jih ocenili na 991 milijonov evrov (zahteve Počivavškove skupine od 400 do 450 milijonov evrov), državo spet potegnila v recesijo. Prepričan je, da vlada izpolnjuje svoje zaveze. Ker to niso stavke za izpolnitev pravic, ampak interesne, jih po zakonu vlada ni dolžna plačati. Plačilo je lahko predmet pogajanj.
V igri daljša stavka
Ana Jakopič, namestnica vodje pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, je danes za Delo ovrgla očitke o interesni stavki. »Stavkamo zaradi kršitve sporazumov in zakona o urejanju plač v javnem sektorju, ki določa, da enako delo prinese enako plačilo,« je opisala. Vladna stran po njenih besedah zatrjuje, da plač zaposlenim do 26. plačnega razreda ne more dvigniti niti za razred, ker bi to pomenilo »povodenj«. S tem minister ruši dogovore, ki jih je podpisal sam. Če stavka ne bo plačana, bodo primer predali sodišču in zaostrili aktivnosti. Naslednja stavka, predvidoma februarja, bo trajala najmanj en teden, sindikati pa bodo njene stroške pokrili s skladi, ki jih imajo za ta namen. Želijo si, da bi stavko čutila vlada, in ne državljani.
Koprivnikar je spomnil, da je letos, zaradi sproščanja varčevanja, predvidena 4,4-odstotna rast plačne mase. »Pogajali se bomo, a ne na ulici. Ni upravičeno, da se državljanom prikrajša pravica do javnih storitev in da se ustvarja nemir v družbi. Niti ni pravično do javnih uslužbencev, da se z enormnimi zahtevami poskuša destabilizirati država.«
Boris Koprivnikar in Boštjan Vasle sta dopoldne predstavila makroekonsko sliko države. Foto: Roman Šipić/Delo
Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize, je potrdil, da bi dvig za 991 milijonov evrov spremenil makroekonomsko sliko države; začel bi se pritisk na plače v gospodarstvu. Vzdržna rast plač je po njegovem skladna z rastjo produktivnosti. Lani je bila v zasebnem sektorju 2,7-odstotna - če bi se letos za toliko povišale plače v javnem sektorju, bi bilo to 140 milijonov evrov. Za letos pričakujejo, da bo rast plač okoli 3,4-odstotna, v javnem sektorju bi to prevedli v 170 milijonov evrov.
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela dopolnitev izhodišč za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in za pogajanja o dopolnjenih izhodiščih pooblašča že ustanovljeno posebno vladno pogajalsko skupino za pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Poleg tega vlada omenjeni pogajalski skupini nalaga, da v nadaljevanju pogajalskega procesa z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja za razrešitev stavkovnih zahtev pogajalske predloge oblikuje tako, da pri tem upošteva makroekonomski okvir iz izhodišč, ki jih je vlada sprejela na seji 18. januarja 2018, in o poteku pogajanj poroča vladi.
