Kaj naj revež z razpisom za – reveže?
Zamenjava kurilnih naprav: »Če imaš denar, imaš hitreje novo peč – to je vsa znanost«
Odpri galerijo
Drva za kurjavo. FOTO: Yorgos Karahalis/Reuters
Trbovlje – V Eko skladu se pritožujejo nad skromnim odzivom na degradiranih, čezmerno onesnaženih območjih, kjer je 100-odstotna subvencija za zamenjavo peči pritegnila vsega 21 ljudi. Na okoljskem ministrstvu kljub temu menijo, da sistem deluje, saj je v zadnjem letu na teh območjih peči menjalo kar 800 ljudi.
Od kod tolikšna razhajanja? »Kavelj« se skriva v različnih razpisih Eko sklada, za katere denar zagotavlja okoljsko ministrstvo (MOP), v socialni sliki gospodinjstev na degradiranih območjih pa tudi v – čistejšem energentu za nove peči. Pri tem razpisi, namenjeni socialno šibkim, še zdaleč ne pomenijo rešitve za vse resnično socialno šibke.
Pri Eko skladu je že enajst mesecev odprt razpis za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim z degradiranih območij Ljubljane, Celja, Kranja, Maribora, Murske Sobote, Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ki so čezmerno onesnažena s PM 10, toda odziv nanj je kljub 100-odstotni subvenciji skromen – le 21 oseb je zaprosilo za denarno pomoč pri menjavi peči na trda goriva z novimi na lesno biomaso. Eko sklad je ugodil štirinajstim in izdal odločbe v vrednosti dobrih 57.000 evrov. »A porabljenih je bilo le 47.135 evrov,« pravi Mojca Vendramin iz Eko sklada. Pravi, da je bil kljub precejšnjemu oglaševanju in informiranju odziv izredno skromen. Poleg tega je bil podoben poziv objavljen že leta 2015. Vendraminova izpostavlja še en problem: da številne občine nimajo urejene etažne lastnine oziroma da vlagatelji niso lastniki ali solastniki nepremičnin.
Carmen Hladnik Prosenc, ki vodi energetsko svetovalno pisarno v Trbovljah, pravi, da zgodba o prosilcih in razpisih še zdaleč ni enoznačna: »Na občini ljudi seznanijo z možnostmi menjave peči in z razpisi. A zatakne se pri posameznikih, ki imajo celo nižje pokojnine, kot pa so socialne pomoči. Ti se znajdejo v slepi ulici. Z veseljem bi menjali peč ob 100-odstotni subvenciji, a kaj, ko pri tem niso upravičenci do denarne socialne pomoči.« Spet drugi bi menjali peč z »državno pomočjo«, a jih skrbi, da pokojnina ne bo zadoščala za »bodoči« energent: peleti so namreč dvakrat dražji od drv. Določen odstotek pa jih na razpisu »pade«, ker niso najemniki občinskega stanovanja, ampak je lastnik stanovanja drug – v primeru Zasavja je to republiški stanovanjski sklad, ki je lani z nakupom rudniške hčerinske družbe Spekter postal lastnik dva tisoč stanovanj. A to je že naslednji izziv za MOP oziroma za razpise Eko sklada …
S »terena« prihajajo tudi zgodbe o ljudeh, ki so se v razpisih Eko sklada znašli. Nanje se uspešno prijavljajo prejemniki socialne pomoči, ki so obenem solastniki hiše; z 12.000 evri z razpisa lahko postavijo celotno kurilnico. Zaradi teh drugi niso prikrajšani, saj denar na razpisu ostaja neporabljen … Poziv Eko sklada je sicer namenjen tudi lastnikom, solastnikom ali etažnim lastnikom eno- ali dvostanovanjskih stavb ali stanovanj v večstanovanjski stavbi, ki imajo pravico do varstvenega dodatka …
Neprimerno boljši je odziv prebivalcev degradiranih območij na nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v obnovljive vire energije (OVE) in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Tudi ta je odprt že dobro leto, na njem pa je na voljo 40,5 milijona evrov, od tega 20 milijonov evrov iz podnebnega sklada. Po podatkih MOP je Eko sklad nanj prejel kar 15.800 vlog. Doslej so jih obdelali 12.600, pri čemer se jih slaba polovica ali 5200 v skupnem znesku 15,5 milijona evrov nanaša na menjavo starega kotla z novim energijsko učinkovitim na lesno biomaso, drugo so toplotne črpalke. Osemsto vlog prihaja z degradiranih območij. »Če imaš denar, imaš tudi hitreje novo peč – to je vsa znanost,« pravijo poznavalci. Razpis namreč omogoča sofinanciranje v višini tisoč oziroma dva tisoč do pet tisoč evrov pri pečeh na biomaso in pri vgradnji toplotnih črpalk.
MOP je v zadnjem letu zvišal tudi subvencijsko stopnjo, kar da je dokaz, da se zavedajo problematike. Toda obenem se mora tudi posameznik zavedati, dodajajo, problematike zunanjega zraka, ki negativno vpliva na zdravje in okolje.
Od kod tolikšna razhajanja? »Kavelj« se skriva v različnih razpisih Eko sklada, za katere denar zagotavlja okoljsko ministrstvo (MOP), v socialni sliki gospodinjstev na degradiranih območjih pa tudi v – čistejšem energentu za nove peči. Pri tem razpisi, namenjeni socialno šibkim, še zdaleč ne pomenijo rešitve za vse resnično socialno šibke.
Preberite še:
Sporna priljubljenost elektrike
Petina gospodinjstev bi zamenjala način ogrevanja, motivira jih tudi zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzročajo z gretjem
Sporna priljubljenost elektrike
Petina gospodinjstev bi zamenjala način ogrevanja, motivira jih tudi zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzročajo z gretjem
Pri Eko skladu je že enajst mesecev odprt razpis za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim z degradiranih območij Ljubljane, Celja, Kranja, Maribora, Murske Sobote, Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ki so čezmerno onesnažena s PM 10, toda odziv nanj je kljub 100-odstotni subvenciji skromen – le 21 oseb je zaprosilo za denarno pomoč pri menjavi peči na trda goriva z novimi na lesno biomaso. Eko sklad je ugodil štirinajstim in izdal odločbe v vrednosti dobrih 57.000 evrov. »A porabljenih je bilo le 47.135 evrov,« pravi Mojca Vendramin iz Eko sklada. Pravi, da je bil kljub precejšnjemu oglaševanju in informiranju odziv izredno skromen. Poleg tega je bil podoben poziv objavljen že leta 2015. Vendraminova izpostavlja še en problem: da številne občine nimajo urejene etažne lastnine oziroma da vlagatelji niso lastniki ali solastniki nepremičnin.
Ko je pokojnina nižja od socialne pomoči
Carmen Hladnik Prosenc, ki vodi energetsko svetovalno pisarno v Trbovljah, pravi, da zgodba o prosilcih in razpisih še zdaleč ni enoznačna: »Na občini ljudi seznanijo z možnostmi menjave peči in z razpisi. A zatakne se pri posameznikih, ki imajo celo nižje pokojnine, kot pa so socialne pomoči. Ti se znajdejo v slepi ulici. Z veseljem bi menjali peč ob 100-odstotni subvenciji, a kaj, ko pri tem niso upravičenci do denarne socialne pomoči.« Spet drugi bi menjali peč z »državno pomočjo«, a jih skrbi, da pokojnina ne bo zadoščala za »bodoči« energent: peleti so namreč dvakrat dražji od drv. Določen odstotek pa jih na razpisu »pade«, ker niso najemniki občinskega stanovanja, ampak je lastnik stanovanja drug – v primeru Zasavja je to republiški stanovanjski sklad, ki je lani z nakupom rudniške hčerinske družbe Spekter postal lastnik dva tisoč stanovanj. A to je že naslednji izziv za MOP oziroma za razpise Eko sklada …
Nekateri bi menjali peč z »državno pomočjo«, a jih skrbi, da pokojnina ne bo zadoščala za »bodoči« energent: peleti so namreč dvakrat dražji od drv. FOTO: Shutterstock
Kako do zastonj kurilnic
S »terena« prihajajo tudi zgodbe o ljudeh, ki so se v razpisih Eko sklada znašli. Nanje se uspešno prijavljajo prejemniki socialne pomoči, ki so obenem solastniki hiše; z 12.000 evri z razpisa lahko postavijo celotno kurilnico. Zaradi teh drugi niso prikrajšani, saj denar na razpisu ostaja neporabljen … Poziv Eko sklada je sicer namenjen tudi lastnikom, solastnikom ali etažnim lastnikom eno- ali dvostanovanjskih stavb ali stanovanj v večstanovanjski stavbi, ki imajo pravico do varstvenega dodatka …
Vloge gredo v tisoče
Neprimerno boljši je odziv prebivalcev degradiranih območij na nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v obnovljive vire energije (OVE) in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Tudi ta je odprt že dobro leto, na njem pa je na voljo 40,5 milijona evrov, od tega 20 milijonov evrov iz podnebnega sklada. Po podatkih MOP je Eko sklad nanj prejel kar 15.800 vlog. Doslej so jih obdelali 12.600, pri čemer se jih slaba polovica ali 5200 v skupnem znesku 15,5 milijona evrov nanaša na menjavo starega kotla z novim energijsko učinkovitim na lesno biomaso, drugo so toplotne črpalke. Osemsto vlog prihaja z degradiranih območij. »Če imaš denar, imaš tudi hitreje novo peč – to je vsa znanost,« pravijo poznavalci. Razpis namreč omogoča sofinanciranje v višini tisoč oziroma dva tisoč do pet tisoč evrov pri pečeh na biomaso in pri vgradnji toplotnih črpalk.
MOP je v zadnjem letu zvišal tudi subvencijsko stopnjo, kar da je dokaz, da se zavedajo problematike. Toda obenem se mora tudi posameznik zavedati, dodajajo, problematike zunanjega zraka, ki negativno vpliva na zdravje in okolje.
