Tiskane izdaje
O tem bo tekla beseda na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sredi novembra, zdaj pa je, v sklopu ponovne razprave o predlogu rebalansa finančnega načrta za to leto, o tem razglabljal upravni odbor ZZZS. Na prvi, julijski obravnavi je namreč skupščina takratno različico tega dokumenta zavrnila. Zakaj?
Po julijski zavrnitvi …
Ko je po inventuri leta 2014 ostalo na voljo kar nekaj denarja, ki bi ga bilo mogoče porabiti za skrajšanje čakalnih vrst, je skupščina zavoda to želela narediti. ZZZS je pripravil predlog posameznih vej medicine, za katere bi bila takšna finančna injekcija vitalnega pomena – a vlada se poleti s tako rešitvijo ni strinjala. Nasprotno, na arbitražni ravni je odločila, da se presežek denarja iz zdravstvene blagajne razdeli v smislu uravnilovke. Cene vseh zdravstvenih storitev in programov so se tako v zdravstvu nasploh, ne glede na dejanske potrebe, do konca leta zvišale za 2,12 odstotka, v skupni višini 16 milijonov evrov. Zaradi takšne odločitve vlade, ki dodatnega denarja ni želela vezati na skrajševanje čakalnih dob, skupščina ZZZS julija ni sprejela rebalansa finančnega načrta.
Upravni odbor (UO) ZZZS je tokratni predlog rebalansa sicer uskladil z arbitražnimi odločitvami, vladi pa predlagal, naj »sporni« sklep preoblikuje v bolj zavezujočega – da bo tudi v resnici opravljenih več zdravstvenih storitev. Da bodo izvajalci dodatna sredstva porabili namensko, za skrajšanje čakalnih seznamov, bi jih veljalo ustrezno motivirati oziroma jim, če cilja ne dosežejo, začasno povišanje cen ukiniti. Vlada je to možnost zavrnila.
Za zadnjo sejo UO, ki je sicer vedno zaprta za javnost, je resorno ministrstvo pripravilo pojasnilo, po katerem splošni dvig cen predstavlja tudi delno odpravo v preteklosti sprejetih varčevalnih ukrepov ter odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Temu je sledila predstavitev pilotnega projekta za boljše upravljanje čakalnih dob, skupaj z organizacijskimi ukrepi, ki da so lahko celo bolj učinkoviti od povečevanja kvote denarja za zdravstvene storitve, o čemer sta članom upravnega odbora spregovorila generalna direktorja direktoratov na ministrstvu za zdravje, Tomaž Glažar (zdravstvena ekonomika) in Irena Kirar Fazarinc (zdravstveno varstvo).
… bo tokratna
Zdaj bi se lahko zgodilo prav to. ZZZS bo poslovno leto končal s 35 milijonov evrov večjimi prihodki od prvotno načrtovanih; če skupščina tudi novembra rebalansa ne bo sprejela (in z njim povečala tudi načrtovane odhodke oziroma dovoljeno porabo) za 35 milijonov evrov, zavod presežka ob koncu leta v skladu z določbami fiskalnega zakona ne bo smel uporabiti za financiranje zdravstva v letu 2016, ampak šele v kriznih časih, ko bo zaradi upada BDP in prihodkov posloval s primanjkljajem.
Ker tega ni na vidiku, lahko ta presežek pogoltne fiskalni zakon, ki dopušča možnost prenosa presežnih sredstev tudi zunaj obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Po mnenju predsednice upravnega odbora Lučke Böhm je treba »sredstva, ki se namensko zberejo iz prispevkov, v čim krajšem času porabiti za zdravstvene storitve«, zato računa na modro presojo članov skupščine zavoda. Upravni odbor pa bo dosledno spremljal reševanje problematike čakalnih vrst, ki jih je v Sloveniji samo v bolnišnicah več kot 800.
Čakalni seznami so bili v začetku oktobra v primerjavi z začetkom leta za dobrih deset odstotkov daljši, med čakajočimi je bilo kar 201.200 pacientov – in to področje je treba urediti, v dobro zavarovancev oziroma bolnikov. »V preteklosti smo slišali zelo veliko obljub, a se potem niso uresničile. Zaupamo le še svojim ukrepom,« pravi Böhmova. Sicer verjame, da se v pilotnem projektu ministrstva, s katerim naj bi sanirali čakalne vrste, skriva »veliko soli«, vendar opozarja, da bodo po prepričanju članov UO ZZZS »največji učinek na tem področju nedvomno imeli ukrepi, ki bodo po ekonomski plati spodbujali izvajalce, da ravnajo v skladu z našimi pričakovanji«.
Sicer pa je UO za skupščino pripravil tudi finančni načrt ZZZS za leto 2016, po katerem naj bi zdravstvo v skupno, nekaj manj kot dveinpolmilijardno vrečo, dobilo za dobrih 60 milijonov evrov več kot letos. Kot dodaja Lučka Böhm: »Vsi smo veseli, ker se kriza končuje in se gospodarski rezultati odražajo tudi v tem, s kolikšnimi sredstvi lahko razpolagamo v zdravstvu.«
