Kako je deklica rešila svojega očeta
Svetovni dan oživljanja: Letošnje geslo je Vsak Zemljan lahko reši življenje.
Odpri galerijo
Najprej preverimo, ali je človek pri zavesti. FOTO: Simona Fajfar
Kočevje – »Vsakdo lahko pomaga,« pravi Primož Velikonja, vodja kočevske urgence, o temeljnih postopkih oživljanja, o katerih so ob svetovnem dnevu oživljanja učili otroke na kočevski mestni ploščadi: »Desetletna deklica je pomagala očetu. In je preživel.«
Da so temeljni postopki oživljanja oziroma uporaba polavtomatskega defibrilatorja nuja, ki bi jo morali poznati vsi, pove podatek, da v Sloveniji vsak dan štirje ljudje doživijo srčni zastoj. Takrat je nujno, da ljudje, ki so ob človeku, zagotovijo prvo pomoč, saj mu tako lahko rešijo življenje. »To je še zlasti pomembno v krajih, ki so oddaljeni od bolnišnic,« pravi Primož Velikonja, ki je z ekipo s kočevske urgence, ki to delo opravlja prostovoljsko, v zadnjih petnajstih letih s številnimi izobraževanji na širšem območju Kočevskega, usposobil številne ljudi.
Rezultati so vidni, saj so v zadnjem letu dni na območju Zdravstvenega doma Kočevje v kar treh primerih – v Livoldu, na Petrini in v Kužlju – ljudje z zastojem srca preživeli. Pomagali so jim ljudje, ki so bili takrat ob njih. Pri tem je bilo pomembno, da so ukrepali in vedeli, kaj narediti.
»Najprej preverimo, ali je človek pri zavesti. Če je neodziven, sprostimo dihalno pot in preverimo dihanje,« je otrokom razlagal Velikonja. »Če dihanje ni normalno, pokličemo reševalce na telefonsko številko 112. Začnemo masažo srca, izmenjujemo 30 pritiskov na prsni koš pet centimetrov globoko in dva vpiha v usta, dokler ne pride zdravstvena pomoč. Če je v bližini avtomatski zunanji defibrilator, si med oživljanjem pomagamo tudi z njim.«
»Na urgenci pomagamo tudi tako, da dajemo navodila po telefonu, saj ponekod traja, da pridemo na kraj dogodka,« še pravi Velikonja. Zato je pomembno, da se začnejo čim prej učiti, kaj narediti v primeru zastoja srca. »Otroci dojemajo nad pričakovanji,« pravi reševalec o izkušnjah z osnovnošolci.
Vzporedno z izobraževanji o temeljnih postopkih oživljanja je Slovenija dobila tudi mrežo polavtomatskih defibrilatorjev, ki si jo je mogoče ogledati na strani AED baza Slovenije. Po nepopolnih podatkih imamo 1318 polavtomatskih defibrilatorjev. »Naprava človeka, ki jo uporablja, vodi skozi ves postopek,« pravi Velikonja, ki je zadovoljen, da je na območju ZD Kočevje, to je na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica, 40 defibrilatorjev, ki so se v minulih letih izkazali za potrebne: »Število defibrilatorjev se bo še povečalo.«
Težava je le to, da je kljub dokaj dobremu znanju o temeljnih postopkih oživljanja in dobri usposobljenosti prvih posredovalcev – večinoma so to gasilci in policisti – in tudi drugih ljudi pokritost z defibrilatorji odvisna od lokalnih razmer. »To področje je odvisno od angažiranosti lokalne nujne medicinske pomoči, ker izobražujemo v svojem prostem času in si prizadevamo za čim boljšo pokritost območij z polavtomatskimi defibrilatorji,« še pravi sogovornik.
Da so temeljni postopki oživljanja oziroma uporaba polavtomatskega defibrilatorja nuja, ki bi jo morali poznati vsi, pove podatek, da v Sloveniji vsak dan štirje ljudje doživijo srčni zastoj. Takrat je nujno, da ljudje, ki so ob človeku, zagotovijo prvo pomoč, saj mu tako lahko rešijo življenje. »To je še zlasti pomembno v krajih, ki so oddaljeni od bolnišnic,« pravi Primož Velikonja, ki je z ekipo s kočevske urgence, ki to delo opravlja prostovoljsko, v zadnjih petnajstih letih s številnimi izobraževanji na širšem območju Kočevskega, usposobil številne ljudi.
Rezultati so vidni, saj so v zadnjem letu dni na območju Zdravstvenega doma Kočevje v kar treh primerih – v Livoldu, na Petrini in v Kužlju – ljudje z zastojem srca preživeli. Pomagali so jim ljudje, ki so bili takrat ob njih. Pri tem je bilo pomembno, da so ukrepali in vedeli, kaj narediti.
»Najprej preverimo, ali je človek pri zavesti. Če je neodziven, sprostimo dihalno pot in preverimo dihanje,« je otrokom razlagal Velikonja. »Če dihanje ni normalno, pokličemo reševalce na telefonsko številko 112. Začnemo masažo srca, izmenjujemo 30 pritiskov na prsni koš pet centimetrov globoko in dva vpiha v usta, dokler ne pride zdravstvena pomoč. Če je v bližini avtomatski zunanji defibrilator, si med oživljanjem pomagamo tudi z njim.«
»Na urgenci pomagamo tudi tako, da dajemo navodila po telefonu, saj ponekod traja, da pridemo na kraj dogodka,« še pravi Velikonja. Zato je pomembno, da se začnejo čim prej učiti, kaj narediti v primeru zastoja srca. »Otroci dojemajo nad pričakovanji,« pravi reševalec o izkušnjah z osnovnošolci.
Vzporedno z izobraževanji o temeljnih postopkih oživljanja je Slovenija dobila tudi mrežo polavtomatskih defibrilatorjev, ki si jo je mogoče ogledati na strani AED baza Slovenije. Po nepopolnih podatkih imamo 1318 polavtomatskih defibrilatorjev. »Naprava človeka, ki jo uporablja, vodi skozi ves postopek,« pravi Velikonja, ki je zadovoljen, da je na območju ZD Kočevje, to je na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica, 40 defibrilatorjev, ki so se v minulih letih izkazali za potrebne: »Število defibrilatorjev se bo še povečalo.«
Težava je le to, da je kljub dokaj dobremu znanju o temeljnih postopkih oživljanja in dobri usposobljenosti prvih posredovalcev – večinoma so to gasilci in policisti – in tudi drugih ljudi pokritost z defibrilatorji odvisna od lokalnih razmer. »To področje je odvisno od angažiranosti lokalne nujne medicinske pomoči, ker izobražujemo v svojem prostem času in si prizadevamo za čim boljšo pokritost območij z polavtomatskimi defibrilatorji,« še pravi sogovornik.
