Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenci imamo več kot sto tisoč malih kurilnih naprav, starejših od dvajset let; temu primeren je tudi zrak. Na sedmih območjih, degradiranih zaradi onesnaženja s PM10, so mejne vrednosti kljub odlokom o načrtu za kakovost zraka po štirih letih še kar presežene - v večini primerov zaradi kurjenja na les in prometa. Vlada se je zato odločila odloke novelirati.
Novelirani odloki in prenovljeni podrobni programi ukrepov (PPU) naj bi prebivalcem degradiranih območij olajšali poti do spodbud, ki so na voljo za izboljšanje zraka. Narejen je že pomemben korak: v torek so nadzorniki Eko sklada potrdili javni poziv za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom, ki želijo zamenjati stare kurilne naprave na trda goriva z novimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka. Poziv bo predvidoma objavljen v petek, 24. novembra.
»Upoštevali smo predlog Zasavja in pogoje razpisa za socialno šibke dopolnili, da so upravičenci lahko upokojenci in da lahko kandidirajo tudi občine kot lastniki stanovanj, v katerih so socialno ogroženi najemniki,« pojasnjuje Boltetova. Za socialno šibka gospodinjstva država zagotavlja spodbude za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso in vgradnjo toplotnih črpalk v vrednosti sto odstotkov investicije.
Spodbude za toplotno izolacijo stavb ukinjene
Čeprav predlog izvira iz Zasavja, imajo prav Zasavci pomisleke glede subvencij. Prvi pogoj za menjavo peči je denar, ki ga mora gospodinjstvo imeti, če želi kandidirati na razpisu. Bogdan Šteh iz trboveljske Levice opozarja, da socialno šibki nimajo niti tega denarja niti ne morejo dobiti posojila. V »tem začaranem krogu« jim do subvencij ne more pomagati niti novelirani odlok. Z njim se na degradiranih območjih tudi sicer povečuje zgornja meja spodbud do 60 odstotkov vrednosti naložbe (do zdaj do 50 odstotkov). Na degradiranih območjih, ki so iz Eko sklada do zdaj koristila za okoli 21 milijonov evrov spodbud, bodo dodatne spodbude za toplotno izolacijo stavb po novem ukinili, spodbud za male kurilne naprave pa ne bodo mogli koristiti tam, kjer za prednostni energent velja plin; tu bodo na voljo spodbude za toplotne črpalke.
Za spodbude v letih 2017 in 2018 bodo na voljo sredstva iz podnebnega sklada, kohezijska sredstva in sredstva iz energetskega zakona. Končna vsota še ni znana, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (Mop). Sredstva iz kohezije za obdobje 2014-2020 bodo prenesli iz prejšnjih PPU, po energetskem zakonu naj bi porabili za milijon evrov denarja, iz sklada podnebnih sprememb pa od osem do devet milijonov evrov. Znesek bo odvisen od sredstev, zbranih z emisijskimi kuponi.
Leto 2017 mineva v znamenju popravnih izpitov: noveliranih je že pet odlokov (Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto in Kranj), na »prenovo« čakata še zasavski in ljubljanski. Rok za izvedbo noveliranih ukrepov je leto 2020. Do takrat naj bi kakovost zunanjega zraka na območjih izpolnjevala določila iz uredbe, po kateri povprečna letna vrednost onesnaženja s PM 10 ni višja od 40 mikrogramov na kubični meter, število dni s preseženo dnevno dovoljeno vrednostjo 50 mikrogramov na kubični meter pa ne večje od 35.
Na ministrstvu obljubljajo usmeritev k občinam
Čezmerna onesnaženost degradiranih območij ukrepom navkljub je tudi posledica socialnih težav prebivalcev. V zasavskem primeru se je izkazalo, da so denarne težave vzrok, da se za spodbude ne odloča toliko ljudi, kot so pričakovali snovalci odlokov oziroma nanje vezanih PPU. Devet degradiranih občin je pri njih tvorno sodelovalo z državo, a kot ugotavljajo na Mopu, so vseeno zagrešili kar nekaj napak. Direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so se odlokov in ukrepov lotili zelo ambiciozno po vsebini in glede na finančne vire, a da se bodo šele »zdaj res usmerili na občine«. To je tudi eden od vzrokov, da ukrepi niso dali pričakovanih učinkov. V zasavskem primeru, priznava Boltetova, nekateri ukrepi preprosto niso imeli perspektive. Očitek Zasavcev, da so zamujali tudi pri razpisih za kohezijska sredstva za obdobje 2014-2020, na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) zanikajo, češ da je šlo »pri pripravi razpisov s področja trajnostne mobilnosti za nerealno načrtovanje v odloku za kakovost zraka«, na kar je MZI ob pregledu osnutkov odlokov tudi opozorilo. Sredstva za ukrepe trajnostne mobilnosti so v odloku načrtovana v letih 2015 in 2016, operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v letih 2014 in 2020 pa je bil sprejet šele decembra 2014.
Po Boltetovi je na degradiranih območjih sicer velika težava število preseganj dnevne mejne vrednosti PM 10 in ne toliko letne koncentracije. Do oktobra so v Celju našteli že 42 preseganj PM10, v Zagorju 37 in v Murski Soboti 36.
