Kako so pismonoše postali »paketonoše«

Ljubljana – Saša Gržinić, predsednik sindikata poštnih delavcev KS 90, pravi da so njihovi pogoji dela vse težji, saj so različne dejavnosti zasenčile klasične poštne storitve. Ker število pisem upada, jih nadomeščajo z vsem drugim delom. »Tako, da nosimo palete peletov, coca cole in piva v gostilne.«

Nič nenavadnega ni, če poštarji prevažajo in dostavljajo rezervne avtodele, hladilnike, veliko stvari vozijo tudi v trgovske centre; za Mercator so postali celo prevoznik za vse. Otrokom prinašajo tudi težke pakete šolskih potrebščin.

Megi Jarc, strokovna koordinatorka pri službi korporativnega komuniciranja pri Pošti Slovenije, poudarja, da se je skozi leta struktura pošiljk bistveno spremenila. Nekdaj so prevladovala pisma in denarne pošiljke (pokojnine), danes pa je več nenaslovljene direktne pošte oziroma reklam. Temu pritrjuje Saša Gržinić, ki dodaja, da bi reklame rado dobivalo vedno več ljudi, saj so jim priloženi kuponi za popuste. »Lahko povem, da če pismonoša ne prinese položnice, se nobena stranka ne bo pritožila, če pa ne dobijo reklame, pa znajo poklicati, da je soseda dobila Sparovo reklamo, oni pa ne.«

K obsegu del in nalog pismonoše sodi delo na terenu v različnih vremenskih razmerah ter dostava in prevzem različnih vrst pošiljk, pojasnjuje Megi Jarc. Tako opravljajo prenos paketov med drugim za poslovne partnerje – založnike in prodajalce šolskih potrebščin. Njihov obseg je večji poleti, vendar pa je takrat manj drugih paketov. Večina paketov, ki jih ti pošiljatelji oddajo, se giblje do 10 kilogramov, nekaj naslovnikom pošljejo tudi po več takšnih paketov, pravijo na pošti, kjer menijo še, da »sprememba strukture pošiljk vpliva na zmanjšanje zahtevnosti dela pismonoš in na povečanje fizičnih obremenitev.«

Pošta v eni uri, v prometi gneči?

Težave se pojavljajo tudi pri storitvi Hitra pošta, ki jo oglašujejo s sloganom, da jo dostavijo najpozneje v dveh urah, v prestolnici celo v uri, opisuje Gržinić. »Rad bi videl junaka, ki v času največje gneče, pride iz enega konca Ljubljane na drugega v eni uri.« Denarja za parkiranje ne dobijo, vse deluje po načelu: »pismonoša znajdi se,« zato se nekateri vozijo po enosmernih cestah, kolesarskih stezah, pločnikih in ogrožajo svojo in tujo varnost, našteva predsednik sindikata. Četudi morda ni posebnih pritiskov nanje, pa so lahko zaradi nedoseganja standarda nekaterih svojih kolegov negativno ocenjeni. In kakšna je posledica? Trimesečno znižanje plače za pet odstotkov.

Med varnostjo in varčevanjem

Avtomobili, ki jih pri tej bitki s časom uporabljajo poštarji, pa bi lahko bili bolj varni, opisuje Gržinić. Iz nekaterih manjših avtomobilov naj bi namreč odstranili opozorila za vzvratno vožnjo. Opremljeni pa so z najcenejšimi kitajskimi gumami, zaradi katerih jim avtomobili na cesti podrsavajo; podobno težavo so pred časom imeli tudi slovenski policisti Sindikalist pravi, da je njihova varnost ogrožena. Veliko avtomobilov je tudi brez avtoradiev in klim, na kar nas je opozoril tudi poštar, ki ni želel biti imenovam, vendar pa je v času najhujše letošnje vročine v neklimatiziranem avtomobilu preživljal po šest ur na dan. »Če se pritožimo, pa nam grozijo z delovnimi knjižicami.«

Kot pojasnjuje Megi Jarc, v Pošti Slovenije uporabljajo klimatske naprave v vseh tovornjakih in kombijih, ki se uporabljajo na daljših relacijah. »Zdravnik medicine dela v lahkih dostavnih vozilih, ki jih pismonoše uporabljajo pri redni dostavi in tam, kjer opravljajo dostavo na krajše razdalje, z večkratnim vstopanjem in izstopanjem v vozilo, ne priporoča uporabe klimatskih naprav.« Pri tem poudarjajo, da neupoštevanje teh priporočil ni kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih bi pismonoše lahko odpustili. Sindikalist Saša Gržinić pojasnjuje, da se z avtomobili ponekod ustavljajo na vsakih nekaj metrov in da se tako učinki klime izničijo praktično takoj, poraba goriva pa je višja. Če bi želeli imeti ohlajene avtomobile, bi jih morali pustiti prižgane, da bi se temperatura ohranjala. »Tega pa ne smemo, saj je to nevarno,« pravi in dodaja, da se tu prepleteta varnost in varčevanje.

Branka Knafelc z Inšpektorata RS za delo pojasnjuje, da so letos ugotovili 38 kršitev glede zagotavljanja ustreznih temperatur v delovnih prostorih oziroma varovanja delavcev pred neugodnimi vremenskimi vplivi. »Največ kršitev je bilo v dejavnosti trgovine, proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas ter nekovinskih mineralnih izdelkov in v zdravstvu.« Pri Pošti Slovenije nepravilnosti niso ugotovili.

Nekaj dodatnih evrov za neugodne okoljske vplive

V vročini in mrazu, v dežju in snegu, morajo poštarji raznositi, kar pride na pošto, razen v primerih, ko je ogroženo življenje, razlaga Gržinić. Vendar pa morajo pismonoše na lastno pest oceniti denimo, ali je varno iti na nek zasnežen hrib ali ne. In potem lahko podrejeni doživljajo pritiske: »Eni gredo, drugi ne, in potem ti rečejo 'zakaj ti nisi šel, sodelavec pa je šel'?« Kakšnim nevarnostim so izpostavljeni, dokazuje tudi Letno poročilo Pošte Slovenije za leto 2013. V tistem letu so namreč zabeležili 45,3 poškodbe na 1000 zaposlenih, kar pomeni, da za več kot 100 odstotkov presegajo državno povprečje in se uvrščajo med najbolj tvegane dejavnosti. »Med najbolj pogoste vzroke za poškodbe pri delu spadajo neprevidnost, poledenele, spolzke in slabo vzdrževane javne poti, ceste,« piše v poročilu.

Megi Jarc sicer pojasnjuje, da pismonošam, voznikom in nekaterim drugim, ki so dve tretjini delovnega časa izpostavljeni vremenskim vplivom, po kolektivni pogodbi skozi vse leto pripada dodatek za neugodne vplive okolja v višini treh odstotkov od osnovne bruto plače.

Leta nezadovoljstva in groženj s stavko

Koprski poštarji so novembra 2007 zapisali, da se njihove delovne obremenitve vsako leto povečajo za deset odstotkov, kar so označili za nečloveško. Zapisali so, da v povprečju delajo po devet ur na dan, plačajo pa jim samo 40 ur tedensko.

Leto kasneje, na dan državnosti 2008, se je med 300 in 400 članov Sindikata poštnih delavcev zbralo na mariborskem Slomškovem trgu, da bi opozorili na neurejene delovne razmere. »Potrebujemo večje število zaposlenih, ureditev dela ob sobotah, fizično razbremenitev, dodatno plačilo za raznos reklam, zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, zvišanje povračila stroškov za malico, novo kolektivno pogodbo in spoštovanje zakonov, dvig osnovne plače in dodatkov,« je zahteve naštela Dijana Kos, tedanja predsednica sindikata. Leta 2009 je sindikat zagrozil s protestnim shodom, saj vlada ni v zadostni meri soglašala z izplačilom soudeležbe pri dobičku.

Letos aprila so v sindikatu ponovno zagrozili s stavko, saj so upravi očitali nespoštovanje pravic delavcev in kršenje zakona. Po besedah predsednika Saše Gržinića je delodajalec kršil zakon, saj ni spoštoval delovnega časa. »Pogosto se zgodi, da delavce tri ure preden bi morali priti na delovno mesto obvestijo, naj pridejo prej v službo (po zakonu bi to morali narediti 24 ur prej), delavci pred prihodom na delo sploh ne vedo, kaj bodo delali, niti koliko časa bodo delali.« Mesec dni kasneje so stavko preklicali.