Nič nenavadnega ni, če poštarji prevažajo in dostavljajo rezervne avtodele, hladilnike, veliko stvari vozijo tudi v trgovske centre; za Mercator so postali celo prevoznik za vse. Otrokom prinašajo tudi težke pakete šolskih potrebščin.
Megi Jarc, strokovna koordinatorka pri službi korporativnega komuniciranja pri Pošti Slovenije, poudarja, da se je skozi leta struktura pošiljk bistveno spremenila. Nekdaj so prevladovala pisma in denarne pošiljke (pokojnine), danes pa je več nenaslovljene direktne pošte oziroma reklam. Temu pritrjuje Saša Gržinić, ki dodaja, da bi reklame rado dobivalo vedno več ljudi, saj so jim priloženi kuponi za popuste. »Lahko povem, da če pismonoša ne prinese položnice, se nobena stranka ne bo pritožila, če pa ne dobijo reklame, pa znajo poklicati, da je soseda dobila Sparovo reklamo, oni pa ne.«
K obsegu del in nalog pismonoše sodi delo na terenu v različnih vremenskih razmerah ter dostava in prevzem različnih vrst pošiljk, pojasnjuje Megi Jarc. Tako opravljajo prenos paketov med drugim za poslovne partnerje – založnike in prodajalce šolskih potrebščin. Njihov obseg je večji poleti, vendar pa je takrat manj drugih paketov. Večina paketov, ki jih ti pošiljatelji oddajo, se giblje do 10 kilogramov, nekaj naslovnikom pošljejo tudi po več takšnih paketov, pravijo na pošti, kjer menijo še, da »sprememba strukture pošiljk vpliva na zmanjšanje zahtevnosti dela pismonoš in na povečanje fizičnih obremenitev.«
Pošta v eni uri,
Med varnostjo
Kot pojasnjuje Megi Jarc, v Pošti Slovenije uporabljajo klimatske naprave v vseh tovornjakih in kombijih, ki se uporabljajo na daljših relacijah. »Zdravnik medicine dela v lahkih dostavnih vozilih, ki jih pismonoše uporabljajo pri redni dostavi in tam, kjer opravljajo dostavo na krajše razdalje, z večkratnim vstopanjem in izstopanjem v vozilo, ne priporoča uporabe klimatskih naprav.« Pri tem poudarjajo, da neupoštevanje teh priporočil ni kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih bi pismonoše lahko odpustili. Sindikalist Saša Gržinić pojasnjuje, da se z avtomobili ponekod ustavljajo na vsakih nekaj metrov in da se tako učinki klime izničijo praktično takoj, poraba goriva pa je višja. Če bi želeli imeti ohlajene avtomobile, bi jih morali pustiti prižgane, da bi se temperatura ohranjala. »Tega pa ne smemo, saj je to nevarno,« pravi in dodaja, da se tu prepleteta varnost in varčevanje.
Branka Knafelc z Inšpektorata RS za delo pojasnjuje, da so letos ugotovili 38 kršitev glede zagotavljanja ustreznih temperatur v delovnih prostorih oziroma varovanja delavcev pred neugodnimi vremenskimi vplivi. »Največ kršitev je bilo v dejavnosti trgovine, proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas ter nekovinskih mineralnih izdelkov in v zdravstvu.« Pri Pošti Slovenije nepravilnosti niso ugotovili.
Nekaj dodatnih evrov
Megi Jarc sicer pojasnjuje, da pismonošam, voznikom in nekaterim drugim, ki so dve tretjini delovnega časa izpostavljeni vremenskim vplivom, po kolektivni pogodbi skozi vse leto pripada dodatek za neugodne vplive okolja v višini treh odstotkov od osnovne bruto plače.
Leta nezadovoljstva
Leto kasneje, na dan državnosti 2008, se je med 300 in 400 članov Sindikata poštnih delavcev zbralo na mariborskem Slomškovem trgu, da bi opozorili na neurejene delovne razmere. »Potrebujemo večje število zaposlenih, ureditev dela ob sobotah, fizično razbremenitev, dodatno plačilo za raznos reklam, zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, zvišanje povračila stroškov za malico, novo kolektivno pogodbo in spoštovanje zakonov, dvig osnovne plače in dodatkov,« je zahteve naštela Dijana Kos, tedanja predsednica sindikata. Leta 2009 je sindikat zagrozil s protestnim shodom, saj vlada ni v zadostni meri soglašala z izplačilom soudeležbe pri dobičku.
Letos aprila so v sindikatu ponovno zagrozili s stavko, saj so upravi očitali nespoštovanje pravic delavcev in kršenje zakona. Po besedah predsednika Saše Gržinića je delodajalec kršil zakon, saj ni spoštoval delovnega časa. »Pogosto se zgodi, da delavce tri ure preden bi morali priti na delovno mesto obvestijo, naj pridejo prej v službo (po zakonu bi to morali narediti 24 ur prej), delavci pred prihodom na delo sploh ne vedo, kaj bodo delali, niti koliko časa bodo delali.« Mesec dni kasneje so stavko preklicali.