Kako »zadrogirane« so slovenske odpadne vode
Ljubljana ima med slovenskimi mesti najvišje vrednosti drog v odpadnih vodah, slovenska mesta pa se v primerjavi s preostalimi sodelujočimi razvrščajo na sredino oziroma v spodnjo polovico.
Odpri galerijo
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je danes objavil rezultate evropske raziskave o vsebnosti drog v odpadnih vodah za leto 2018. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je danes objavil rezultate evropske raziskave o vsebnosti drog v odpadnih vodah za leto 2018. V raziskavo so bila zajeta tudi slovenska mesta Ljubljana, Maribor ter Domžale in Kamnik.
Vrednosti za Ljubljano so za 2018 v primerjavi z letom 2017 nižje, vendar na podlagi obstoječih podatkov trendov še ni mogoče napovedati. Ljubljana ima med slovenskimi mesti najvišje vrednosti, slovenska mesta pa se v primerjavi z drugimi sodelujočimi razvrščajo na sredino oziroma v spodnjo polovico, so sporočili iz Instituta Jožef Stefan (IJS), ki sodeluje pri projektu COST SCORE Action ES 1307 (Sewage Analysis CORe group Europe), ki ga podpira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.
Analiza vključuje analize tedenskih (sedmih zaporednih povprečnih dnevnih) vzorcev odpadnih voda na prisotnost biomarkerjev kokaina (benzoilekgonin BE), ekstazija (MDMA), amfetamina (AMP) in metamfetamina (MAMP) ter kanabisa (karboksi tetrahidrokanabinol THC-COOH).
Rezultati analiz vzorcev za 2017 in 2018 kažejo, da ima Ljubljana med slovenskimi mesti, vključenimi v raziskavo, najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog v Sloveniji. So pa vrednosti masnih pretokov, ki kažejo porabo spremljanih spojin za 2018 v primerjavi z letom 2017 za Ljubljano na splošno nižje, vendar je za napovedovanje trendov nujno večletno spremljanje vsebnosti biomarkerjev. Kot so pojasnili na inštitutu, je bila Ljubljana v letu 2017 v prvi četrtini držav po porabi kokaina in ekstazija ter v spodnji polovici za amfetamin in metamfetamin.
Podatki za leto 2018 kažejo, da se vsa tri slovenska mesta uvrščajo v sredino grafične predstavitve. Ljubljana je z vsebnostjo benzoilekgonina (biomarkerja kokaina) na dan na tisoč prebivalcev z 289 miligrami pod evropskim povprečjem (cca. 450 mg/dan/1000 prebivalcev), sledijo Domžale - Kamnik (175 mg/dan/1000 prebivalcev) in Maribor (93 mg/dan/1000 prebivalcev). Glede ekstazija se Ljubljana uvršča malo nad evropsko povprečje, medtem ko sta Maribor in Domžale - Kamnik krepko pod povprečjem. Ljubljana in Domžale - Kamnik sta v letu 2018 pod povprečjem z vsebnostjo THC-COOH (kanabis), za amfetamin in metamfetamin so vsa vključena slovenska mesta globoko pod povprečjem, so še navedli na IJS.
Rezultate so tudi prevedli v podatke o porabi drog. Ti rezultati pokažejo, da je med preučevanimi prepovedanimi drogami kanabis najbolj razširjen med spremljano slovensko populacijo, sledi kokain, medtem ko je amfetaminskih drog manj.
V marcu in aprilu 2019 ponovno poteka odvzem vzorcev odpadne vode v okviru projekta SCORE. Letos so v študijo vključili kar pet slovenskih čistilnih naprav (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Domžale - Kamnik in Koper), ki so tudi vključene v projekt ARRS Prepovedane droge, alkohol in tobak: Epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivost vodnega sistema.
Kot so sporočili iz omenjenega evropskega centra, so potrdili trend povečane uporabe kokaina, ki so ga zaznali že v letu 2017. Največ ostankov kokaina so našli v odpadnih vodah v mestih na zahodu in jugu Evrope, še posebej so izstopala mesta v Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji in Veliki Britaniji.
Glede amfetaminov podatki prav tako kažejo povečanje uporabe, medtem ko prejšnjih sedem monitoringov ni kazalo večjih odstopanj. Glede uporabe ekstazija so prav tako opazili trend naraščanja ostankov, še posebej velik skok so zaznali v obdobju od 2011 do 2016. Metamfetamine, kot so zapisali v sporočilu za javnost, so tradicionalno našli predvsem na Češkem in Slovaškem, po novem pa tudi na Cipru, na vzhodu Nemčije, v Španiji in na Finskem ter Švedskem. Preučevali so tudi, kako se je uporaba spreminjala med tednom. Uporaba kokaina in ekstazija je strmo narasla za konec tedna.
Epidemiologija odpadnih voda (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je inovativni pristop za ocenjevanje porabe drog na območju določene populacije, ki ga pokriva čistilna naprava. S to metodo analizirajo vsebnosti posameznih drog (osnovnih spojin) in/ali njihovih izločenih produktov presnove, tako imenovanih biomarkerjev, v odpadnih vodah in z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) ocenijo uporabo/zlorabo drog pri ljudeh, ki prebivajo ali se zadržujejo na izbranih območjih.
Kot pojasnjujejo na IJS, ta metoda omogoča sledenje navadam in vedenjskemu slogu opazovane populacije ter s tem povezanim tveganjem za zdravje in kriminal. Prvič so analizo izvedli leta 2005 v Italiji. Kot so še dodali, ne iščejo le ostankov drog, ampak tudi drugih psihoaktivnih snovi, denimo pomirjeval pa tudi alkohola in nikotina. Omogoča tudi analizo uživanja dovoljenih drog (npr. alkohola, tobaka, kofeina), nekaterih snovi, povezanih z okoljem in hrano (npr. umetna sladila, pesticidi, parabeni, UV-filtri) ter nekaterih biomarkerjev, povezanih z zdravjem (npr. zdravilne učinkovine, kot so pomirjevala in antidepresivi). Pridobljeni podatki nam lahko precej povedo o vedenjskih navadah in splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva.
Vrednosti za Ljubljano so za 2018 v primerjavi z letom 2017 nižje, vendar na podlagi obstoječih podatkov trendov še ni mogoče napovedati. Ljubljana ima med slovenskimi mesti najvišje vrednosti, slovenska mesta pa se v primerjavi z drugimi sodelujočimi razvrščajo na sredino oziroma v spodnjo polovico, so sporočili iz Instituta Jožef Stefan (IJS), ki sodeluje pri projektu COST SCORE Action ES 1307 (Sewage Analysis CORe group Europe), ki ga podpira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.
Kakšne so ugotovitve
Analiza vključuje analize tedenskih (sedmih zaporednih povprečnih dnevnih) vzorcev odpadnih voda na prisotnost biomarkerjev kokaina (benzoilekgonin BE), ekstazija (MDMA), amfetamina (AMP) in metamfetamina (MAMP) ter kanabisa (karboksi tetrahidrokanabinol THC-COOH).
Kokain (Pri grafiki smo izbrali samo nekaj mest evropskih držav ter slovenska mesta.) FOTO: EMCDDA
Rezultati analiz vzorcev za 2017 in 2018 kažejo, da ima Ljubljana med slovenskimi mesti, vključenimi v raziskavo, najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog v Sloveniji. So pa vrednosti masnih pretokov, ki kažejo porabo spremljanih spojin za 2018 v primerjavi z letom 2017 za Ljubljano na splošno nižje, vendar je za napovedovanje trendov nujno večletno spremljanje vsebnosti biomarkerjev. Kot so pojasnili na inštitutu, je bila Ljubljana v letu 2017 v prvi četrtini držav po porabi kokaina in ekstazija ter v spodnji polovici za amfetamin in metamfetamin.
Ekstazi FOTO: EMCDDA
Podatki za leto 2018 kažejo, da se vsa tri slovenska mesta uvrščajo v sredino grafične predstavitve. Ljubljana je z vsebnostjo benzoilekgonina (biomarkerja kokaina) na dan na tisoč prebivalcev z 289 miligrami pod evropskim povprečjem (cca. 450 mg/dan/1000 prebivalcev), sledijo Domžale - Kamnik (175 mg/dan/1000 prebivalcev) in Maribor (93 mg/dan/1000 prebivalcev). Glede ekstazija se Ljubljana uvršča malo nad evropsko povprečje, medtem ko sta Maribor in Domžale - Kamnik krepko pod povprečjem. Ljubljana in Domžale - Kamnik sta v letu 2018 pod povprečjem z vsebnostjo THC-COOH (kanabis), za amfetamin in metamfetamin so vsa vključena slovenska mesta globoko pod povprečjem, so še navedli na IJS.
Metamfetamin FOTO: EMCDDA
Rezultate so tudi prevedli v podatke o porabi drog. Ti rezultati pokažejo, da je med preučevanimi prepovedanimi drogami kanabis najbolj razširjen med spremljano slovensko populacijo, sledi kokain, medtem ko je amfetaminskih drog manj.
Amfetamin FOTO: EMCDDA
Povezava do vseh podatkov
Letos vključenih pet čistilnih naprav
V marcu in aprilu 2019 ponovno poteka odvzem vzorcev odpadne vode v okviru projekta SCORE. Letos so v študijo vključili kar pet slovenskih čistilnih naprav (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Domžale - Kamnik in Koper), ki so tudi vključene v projekt ARRS Prepovedane droge, alkohol in tobak: Epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivost vodnega sistema.
Institut Jožef Stefan koordinira projektno nalogo, ki jo financira ARRS ter sofinancira pet končnih uporabnikov (JP Vodovod - Kanalizacija, JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, Mariborski vodovod, Javno Podjetje/Azienda Pubblica Marjetica Koper in Komunala Novo mesto). Projektna naloga poteka med letoma 2018 in 2021 in bo omogočila vpogled in primerjavo uporabe prepovedanih substanc na območjih spremljanja.
Kakšne so ugotovitve za vse sodelujoče v raziskavi?
Kot so sporočili iz omenjenega evropskega centra, so potrdili trend povečane uporabe kokaina, ki so ga zaznali že v letu 2017. Največ ostankov kokaina so našli v odpadnih vodah v mestih na zahodu in jugu Evrope, še posebej so izstopala mesta v Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji in Veliki Britaniji.
Glede amfetaminov podatki prav tako kažejo povečanje uporabe, medtem ko prejšnjih sedem monitoringov ni kazalo večjih odstopanj. Glede uporabe ekstazija so prav tako opazili trend naraščanja ostankov, še posebej velik skok so zaznali v obdobju od 2011 do 2016. Metamfetamine, kot so zapisali v sporočilu za javnost, so tradicionalno našli predvsem na Češkem in Slovaškem, po novem pa tudi na Cipru, na vzhodu Nemčije, v Španiji in na Finskem ter Švedskem. Preučevali so tudi, kako se je uporaba spreminjala med tednom. Uporaba kokaina in ekstazija je strmo narasla za konec tedna.
Odpadna voda zapis dogajanja na nekem območju
V letu 2017 je bilo v okviru mreže SCORE v projekt vključenih 73 mest iz 23 držav, vključno z Ljubljano, leta 2018 pa že 38 milijonov prebivalcev iz 85 mest v 27 državah, vključno z Ljubljano, Mariborom in območjem Domžale - Kamnik.
Epidemiologija odpadnih voda (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je inovativni pristop za ocenjevanje porabe drog na območju določene populacije, ki ga pokriva čistilna naprava. S to metodo analizirajo vsebnosti posameznih drog (osnovnih spojin) in/ali njihovih izločenih produktov presnove, tako imenovanih biomarkerjev, v odpadnih vodah in z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) ocenijo uporabo/zlorabo drog pri ljudeh, ki prebivajo ali se zadržujejo na izbranih območjih.
Kot pojasnjujejo na IJS, ta metoda omogoča sledenje navadam in vedenjskemu slogu opazovane populacije ter s tem povezanim tveganjem za zdravje in kriminal. Prvič so analizo izvedli leta 2005 v Italiji. Kot so še dodali, ne iščejo le ostankov drog, ampak tudi drugih psihoaktivnih snovi, denimo pomirjeval pa tudi alkohola in nikotina. Omogoča tudi analizo uživanja dovoljenih drog (npr. alkohola, tobaka, kofeina), nekaterih snovi, povezanih z okoljem in hrano (npr. umetna sladila, pesticidi, parabeni, UV-filtri) ter nekaterih biomarkerjev, povezanih z zdravjem (npr. zdravilne učinkovine, kot so pomirjevala in antidepresivi). Pridobljeni podatki nam lahko precej povedo o vedenjskih navadah in splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva.
