Kakšen je nadzor nad napakami v zdravstvu?

Ljubljana – Koliko so bolniki v zdravstvenih ustanovah v procesu zdravljenja sploh varni, koliko se zgodi napak in zakaj, kako se identificirajo? Na takšna vprašanja so odgovarjali na okrogli mizi slovenskega zdravniškega društva.

Če ne opravljaš meritev, ne moreš vzpostaviti kakovosti storitev in pri nas se ne meri oziroma se sistemsko premalo spremljajo dogodki, ki privedejo do napak, je bilo glavno sporočilo udeležencev zdravnikov. Ti so se zbrali, da bi tudi regulatorja, ministrstvo za zdravje, spodbudili k bolj osredotočenemu spremljanju klinične, organizacijske in komunikacijske kakovosti v zdravstvenih ustanovah. V preteklosti se je to deloma že izvajalo, a se je vsakič zataknilo pri denarju. Medijsko odmevni dogodki zadnje čase pa odgovorne opominjajo, da je čas za ukrepe. »Iz napak se bomo lahko česa naučili le, če jih bomo poznali,« so bili jasni govorniki.

Temelj uspešnega zdravljenja

Prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik zdravniškega društva, je povedal, da nadzor nad zapleti ne deluje tako, da bi imeli natančen pregled nad dogajanjem. »Če bi ta pregled imeli, bi ugotovili, da ni vse tako narobe v našem zdravstvu, kot se hoče predstaviti. Morali bi znati ločiti napake posameznikov, procesne napake in napake, ki nastanejo, ker se je organizem nepredvidljivo odzval.«

Podatka o tem, koliko ljudi zaradi napak vsako leto umre v Sloveniji, ni, saj tudi raziskavo na to temo še čakamo. Zdaj je sistem naravnan h kriminalizaciji napak, obtoževanju posameznih zdravnikov, namesto da bi se težav lotili sistemsko. Ker tega ne naredimo, se napake pometajo pod preprogo, to pa vodi v naraščanje nezaupanja bolnikov. Zaupanje pa je temelj uspešnega zdravljenja.