Tiskane izdaje
Ljubljana -Slovenija se je ob vstopu v EU zavezala, da bo do konca leta 2017 poskrbela za čiščenje in odvajanje odpadnih voda. Zdaj tega nima niti polovica države. Za projekte so odgovorne občine, ki so zanje koristile evropska sredstva. V novi finančni perspektivi je za te namene denarja zelo malo.
Občine sporočajo, da bo odgovornost, če zaveza Uniji ne bo izpolnjena pravočasno, morala prevzeti vlada. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je vlada sprejela prejšnji teden in ga poslala v potrditev evropski komisiji, kar naj bi se zgodilo do konca leta. Resorna ministrstva bi lahko že v prvi polovici prihodnjega leta pripravila prve javne razpise za sredstva EU.
Čeprav so občine uradno sodelovale pri pripravi operativnega programa, pa tudi sveti regij, so župani opozorili, da njihovih pripomb niso upoštevali. »Razvojni sveti regij v pripravo programa niso bili vključeni. Vse se je dogajalo na vladni medministrski ravni,« je bil kritičen predsednik sveta Savinjske regije in župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. Možnosti za investicije v občinah so po njegovem mnenju in mnenju drugih županov v novi finančni perspektivi minimalne.
Kidrič je poudaril, da so nekatere države bolj, druge manj uspešne pri pogajanjih z EU o porabi sredstev EU. Meni, da je okoli deset odstotkov denarja, namenjenega za investicije, drugo pa za t. i. mehke vsebine, premalo za razvoj Slovenije: »Ko sem videl operativni program, sem vprašal, katere projekte bodo občine sploh lahko prijavile na razpise za evropska sredstva. Pokazalo se je, da le energetske obnove javnih objektov, medtem ko so kohezijska sredstva že dodeljena za projekte, za katere je v prejšnji perspektivi zmanjkalo denarja.«
Odgovorni za vladne zaveze
Prav občine so odgovorne za uresničitev cilja, ki ga je država dala ob vstopu v EU. Slovenija ima na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave priključenih le okoli 36 odstotkov populacijskih enot na območjih večje poselitve (več kot 2000 populacijskih enot), za ta območja bi morali poskrbeti do konca prihodnjega leta. Zdaj je že jasno, da to ne bo mogoče. Tudi v operativnem programu je zapisano, da se bo z vlaganji, ki so še iz finančne perspektive 2007–2013, delež povečal na 52-odstotno obremenitev teh območij, do konca leta 2020 pa še za dodatnih osem odstotkov. Ko bo rok, s katerim se je država sama strinjala, že pet let mimo, bomo zaostajali za 40 odstotkov zahtevane zasedenosti populacijskih enot.
Operativni program za te namene in za nove projekte sredstev ne namenja. Med 11 prednostnimi projekti s področja okoljske infrastrukture so tudi trije projekti odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) pa tako kot Kidrič opozarjajo, da so bili projekti pripravljeni že v prejšnji perspektivi, vendar sredstev ni bilo več. »Vprašanje je, ali in koliko sredstev v novi finančni perspektivi za izvedbo oziroma po izvedbi teh 11 prednostnih projektov bo še ostalo za izvajanje drugih okoljskih projektov, saj sredstev za te namene ni,« so zapisali.
Za velike nekaj, za male nič
Če so večji sistemi (nad 2000 populacijskih enot) vsaj omenjeni, pa manjših sistemov in čistilnih naprav v operativnem programu sploh ni omenjenih. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko priznava, da vseh razvojnih potreb ne bo mogoče zadovoljiti: »Iskati bo torej treba tudi druge finančne vire in sredstva kombinirati s povratnimi viri financiranja. Vsa sredstva za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Sloveniji bodo namenjena za aglomeracije nad 2000 populacijskih enot. /.../ Če bodo lokalne skupnosti prepoznale potrebo po vlaganjih v čistilne naprave pod 2000 populacijskih enot, bodo lahko te investicije podprte v okviru sredstev, ki so na voljo v okviru pristopa Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.«
Velik delež bodo morale opraviti občine, ki so samo leta 2013 iz okoljske kohezije črpale za 613 milijonov evrov sredstev. SOS opozarja, da gre za tako finančno obsežne projekte, da jih občine same ne bodo zmogle končati v zahtevanem roku: »V SOS smo pristojne za področje evropskih projektov, načrtovalce operativnega programa, vseskozi na to opozarjali, zato bo odgovornost za nastale razmere morala prevzeti Vlada RS.«
