Kapelski vinogradi iščejo nove zakupnike

Delavci od marca lani niso dobivali plače − nekaj časa so stavkali, pozneje pa jih je večina dala odpoved.

Objavljeno
07. maj 2015 20.20
Zapuščeni vinogradi na Kapeli
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Radenci − Ker Vinogradništvo in vinarstvo (VV) Kapela do konca aprila ni poravnalo neplačane zakupnine in ker večina vinogradov, ki jih imajo v zakupu, še vedno ni primerno obdelanih, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov z njimi prekinil zakupno pogodbo in začel iskati novega obdelovalca.

Podjetje Kapela, ki velja za srednje veliko vinsko klet, je tako ostalo brez velike večine vinogradov in ga čaka stečaj. Sklad je lastniku in direktorju VV Kapela Francu Podlesku že poslal odpoved zakupne pogodbe, včeraj pa je na svojih spletnih straneh objavil javni poziv za izbiro najugodnejšega ponudnika za sklenitev sporazuma o obdelavi 102 hektarov vinogradov v Kapelskih goricah, ki so v lasti države in jih je doslej obdelovalo podjetje Kapela.

Zelo se mudi

Sporazum bo veljal do konca leta. Ponudnik bo moral za vinograde plačati najmanj 8951 evrov uporabnine, jih v tem času do konca obrezati, poškropiti in opraviti vsa druga dela za preprečitev širjenja bolezni trt.

Ker se z deli zelo mudi, je rok za oddajo ponudb danes do 18. ure, v ponedeljek pa bodo na skladu ponudbe že odprli in še isti dan izbrali najugodnejšega ponudnika, če jih seveda ne bo več, ki bi ponujali enake pogoje.

»Če bi po odpovedi zakupne pogodbe Kapeli začeli običajne postopke za iskanje novega dolgoročnega zakupnika, bi to trajalo do oktobra, mi pa vinogradov glede na njihovo stanje ne moremo tako dolgo pustiti neobdelanih. Zato smo se odločili za začasni sporazum o obdelavi, s katerim bomo za letos rešili problem, potem pa bomo po normalnih postopkih iskali rednega zakupnika. Začasni obdelovalec pri teh postopkih ne bo imel nobene prednosti,« nam je dejala direktorica sklada Irena Šinko.

»Zadovoljni bomo z vsako rešitvijo, ki bo pripomogla, da bodo vinogradi obdelani. Kakorkoli bo, le da se začne delati in da pri tem dobi delo čim več ljudi iz naše občine,« nastale razmere komentira radenski župan Janko Rihtarič.

Zakup zanima družbo Radgonske gorice

Ker bo mogoče začasni sporazum skleniti le za vsa 102 hektara vinogradov skupaj in ker bodo stroški obdelave in uporabnine predvidoma višji od vrednosti pridelka, interesentov verjetno ne bo veliko. Zagotovo pa bodo svojo ponudbo poslali iz družbe Radgonske gorice, nam je potrdil njihov direktor Borut Cvetkovič.

»Težko ocenimo, kakšni bodo stroški obdelave tako zapuščenih vinogradov in kakšen bo sploh lahko letošnji pridelek, ker s takšnim delom nimamo nobenih izkušenj. Toda po naši grobi oceni bodo stroški dela na hektar vsaj za tretjino višji od običajnih, pridelek pa za polovico manjši od povprečnega, zato bo izguba prvo leto neizogibna.« A po njegovih besedah imajo dolgoročni interes, da si zagotovijo več lastnega grozdja, saj so ga zadnji dve leti na 380 hektarih vinogradov, ki jih obdelujejo sami, in z odkupom od zasebnikov dobili premalo. »Zato bomo kandidirali tudi za dolgoročni zakup teh vinogradov.«

Neizogibni stečaj

Lastnika in direktorja Kapele Franca Podleska nam po telefonu ni uspelo priklicati. Ker je Kapela močno zadolžena in predlog prisilne poravnave ni bil potrjen, je jasno, da je stečaj družbe neizogiben; še posebej zdaj, ko so izgubili večino vinogradov, ki so jih obdelovali. Lastnih površin imajo namreč zelo malo. Vprašanje je, ali bo v stečajnem postopku sploh mogoče prodati vinsko klet z zastarelo tehnologijo in brez surovinskega zaledja, kar pomeni, da bo lahko poplačanih le malo upnikov.

Težave z boleznimi trte

Kapelska klet je v resnih težavah že dobro leto, zato jim je lani velik del pridelka ostal kar na trtah. Delavci, ki od marca več niso dobivali plače in povračila stroškov, so nekaj časa stavkali, pozneje pa jih je večina od triindvajsetih dala odpoved, da so se sploh lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje in začeli dobivati nadomestilo za brezposelnost.

Zaradi pomanjkanja denarja vse doslej v vinogradih niso obrezali več kot polovice trt, izostala so škropljenja in drugi ukrepi, zato imajo predvsem z boleznimi težave vinogradniki, ki imajo svoje vinograde v neposredni bližini.