Tiskane izdaje
Ljubljana - Strošek pobiranja cestnine v edini ponudbi, ki jo je Dars dobil na javnem razpisu, nikakor ni 24 odstotkov, zagotavlja direktor Kapsch TrafficCom Jože Hebar. Strošek je po njegovih besedah primerljiv z državami, ki imajo podoben cestninski sistem. Kakšen bi bil, ostaja poslovna skrivnost.
Sedaj je ta strošek v Sloveniji (in v Italiji) za tovorna vozila 12 odstotkov od pobrane cestnine, v Švici je 5 odstotkov, v Avstriji 10 in v Nemčiji 18 odstotkov. O domnevno 24-odstotnem strošku pa Jože Hebar trdi, »da gre za popolno zavajanje ali nerazumevanje razpisne dokumentacije, tako višine zneska kot vsebine oddane ponudbe,« ki je poslovna skrivnost, tako da njene vsebine, razen ponudbene cene, ne v Kapschu ne v Darsu komentirajo.
Tako kot v Darsu tudi Jože Hebar ocenjuje, da je ponujena cena primerna, glede na razpisno dokumentacijo in zahteve naročnika pa tudi optimalna. Za vzpostavitev – vključno z desetletnim financiranjem in dveletnim začetnim moratorijem (po podpisu pogodbe) – bi Kapsch zaračunal 90 milijonov evrov. Enaka je vsota za celotno vzdrževanje, tehnično upravljanje in nadzor nad delovanjem sistema.
V to drugo 90-milijonsko postavko je po Hebarjevem pojasnilu vključeno vse do stroška električne energije redunančnega računalniškega centra (vključno z vso infrastrukturo) in zamenjave tehnologije (vseh IT naprav tekom življenjske dobe). Kapsch vse to ponuja skladno z razpisno dokumentacijo za (prvih) trinajst let obratovanja sistema. Poudarja, da je Kapsch v skladu z razpisno dokumentacijo pri plačilih nagrajen ali kaznovan glede na uspešnost delovanja sistema. Za celotno dobo pa so morali navkljub lastnemu financiranju predložiti še celo vrsto zavarovanj.
Prejšnji teden smo zapisali, da bi bilo evropski direktivi o cestninjenju tovornega prometa v prostem prometnem toku moč zadostiti s posodobitvijo sedanjega sistema ABC za desetino Kapscheve ponudbe. Jože Hebar meni, da bi za ta denar dobili slab približek, ki bi ga bilo potrebno nenehno nadgrajevati in spreminjati. Vsekakor pa ne bi izpolnili zahtev iz javnega naročila. Hebar tudi ni prepričan, da bi bilo mogoče tak sistem povezati s katerim od cestninskih sistemov sosednjih držav, saj samo z zamenjavo tehnologije ne bi izpolnili vseh zahtev EU in njenih direktiv, zlasti tiste o pravičnem cestninjenju po prevoženem kilometru in po načelu onesnaževalec plača.
Jože Hebar vsekakor meni, da je v celotni življenjski dobi Kapschev sistem, upoštevajoč financiranje in minimalna tveganja za naročnika ter državo bistveno ugodnejši od tako imenovane nadgradnje obstoječega cestninskega sistema. Ob tem dodaja, da bi Kapsch sam investiral v projekt, bodo dela opravljala slovenska podjetja in da bo sistem prešel v Darsovo last takoj po zagonu in prevzemu sistema, četudi še ta ne bo poplačan: sistem bo plačan v desetinah, po začetnem dvoletnem moratoriju, z zadnjim plačilom leta 2025. Kapsch pa bi ne glede na poplačilo moral »predčasno« plačati tudi davek na dodano vrednost.
