Tiskane izdaje
»Ni bistveno, koliko kamnov so vrgli vate. Bistveno je, kaj si iz teh kamnov pozneje zgradil,« je bil neformalni dodatek častnega škofa slovenske evangeličanske cerkve Geze Erniše ob koncu današnjega skupnega ekumenskega bogoslužja slovenske RKC in Evangeličanske cerkve v Murski Soboti v počastitev 500-letnice reformacije. S tem je Erniša povzel bistvo spravnega dogodka: pozabimo zamere in skupaj gradimo prihodnost.
Sicer pa je bilo današnje ekumensko bogoslužje, na ravni Slovenije, nadaljevanje in potrditev tistega, kar se je zgodilo 31. oktobra v švedskem Lundu, kjer sta po ekumenskem bogoslužju papež Frančišek in predsednik Svetovne luteranske zveze Munib Yunan podpisala skupno katoliško - luteransko izjavo, v kateri obe cerkvi ugotavljata, da stopata na skupno pot sprave in da obstaja veliko več stvari, ki ju združujejo, kot pa tistih, ki ju ločujejo.
Da bi to potrdili, so se danes v murskosoboški evangeličanski cerkvi Martina Lutra zbrali najvidnejši predstavniki slovenske RKC in Evangeličanske cerkve v Sloveniji, pa tudi predstavniki binkoštne in pravoslavne cerkve ter muslimanske skupnosti v Sloveniji, dogodku pa je prisostvoval tudi predsednik države Borut Pahor. Med bogoslužjem sta častni škof evangeličanske cerkve Geza Erniša in murskosoboški katoliški škof Peter Štumpf prebrala pet zavez iz skupnega dokumenta Svetovne luteranske zveze in Rimokatoliške cerkve, skupno pridigo pa sta opravila škof evangeličanske cerkve Geza Filo in celjski škof in predsednik slovenskega ekumenskega sveta Stanislav Lipovšek.
Filo je spravni dogodek med luterani in katoličani v Lundu označil za zgodovinskega, saj si o čem takem nihče ni upal niti sanjati še pred dvajsetimi leti. Lipovšek pa je dejal, da »so ponekod v zadregi, kaj naj bi praznovali ob 500-letnici reformacije. V Sloveniji nimamo teh težav, saj smo našim slovenskim protestantom nadvse hvaležni za njihovo oznanjanje evangelija in za veliko tiskanih knjig,«, med pridigo pa še priznal, da je verjetno tudi neenotnost, sovraštvo in nasprotovanje med katolik in luterani v marsičem pripomoglo k rastoči sekularizaciji.
