Kjer so čebele doma
V Etnografskem muzeju v Ljubljani si lako odlično razstavo o čebelah ogledate še do 1. septembra letos.
Odpri galerijo
Čebelnjake, posebne hišice za čebele, je prvi omenil in upodobil Valvazor. Fotografija z razstave
Ljubljana – Če si še niste ogledali izjemne razstave o čebelah Kjer so čebele doma, jo lahko ujamete v etnografskem muzeju še do 1. septembra. Danes čebelarjenje ni več razširjeno samo na podeželju, razcvet doživlja v nekaterih slovenskih mestih, tudi v središču Ljubljane. In tudi to lahko izveste na razstavi.
Na razstavi, ki so jo odprli 15. junija lani, tik pred prvim svetovnim dnevom čebel, ta je 20. maja, lahko spoznate zanimivo zgodovino avtohtone kranjske čebele in slovenskega čebelarstva, pomembne dejavnosti, izumiteljske in iznajdljive slovenske čebelarje skozi čas, čemur je lahko slediti na razstavnih plakatih. Gotovo bi bil zanimiv tudi katalog, v katerem bi bilo zbrano gradivo, ki mu zdaj še lahko sledimo na teh plakatih in ki bo s končanjem razstave šlo »na podstrešje«.
Po teh podatkih so že predniki Slovencev, Karantanci, konec 6. in na začetku 7. stoletja izvažali velike količine medu. Slovenski predniki so bili tudi mojstri gozdnega čebelarjenja. Najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je pred 249 leti postal prvi učitelj čebelarstva na takrat ustanovljeni dunajski čebelarski šoli in OZN je na pobudo Slovenije njegov rojstni dan, 20. maj, razglasila za svetovni dan čebel.
Uživate lahko ob umetelno izdelanih panjih in neskončnem številu motivov, s katerimi so poslikane panjske končnice. Od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic, med razstavljenimi originali je najstarejša iz zbirke muzeja z motivom sv. Urbana iz leta 1770, najnovejša pa v tehniki strojne vezenine Vezenja Ercigoj z motivom hudiča, ki pelje Lutra in Katrco v pekel iz leta 2014. Gotovo je Slovenija že stoletja domovina čebel in čebelarjev, danes jih ima več kot 11.000 in več kot 13.000 čebelnjakov. Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi o čebelarjenju v 17. stoletju in zapisal kranjsko ime zhebela. Kranjsko čebelo je, kot izvemo na razstavi, v svet ponesla trgovina s čebelami. Zanimiv je prikaz razvoja panjev, čebelarjenja v pletenih koših in čebelnjakov, posebnih hišic za čebele, ki so bile velik napredek v čebelarstvu.
Razstavo si je ogledalo že več kot 18.000 obiskovalcev, so nam odgovorili iz etnografskega muzeja. Zadnji (brezplačen) vodeni ogled po njej bo 1. septembra z avtorico razstave Barbaro Sosič, takrat pripravljajo tudi delavnico poslikave panjskih končnic za otroke.
Na razstavi, ki so jo odprli 15. junija lani, tik pred prvim svetovnim dnevom čebel, ta je 20. maja, lahko spoznate zanimivo zgodovino avtohtone kranjske čebele in slovenskega čebelarstva, pomembne dejavnosti, izumiteljske in iznajdljive slovenske čebelarje skozi čas, čemur je lahko slediti na razstavnih plakatih. Gotovo bi bil zanimiv tudi katalog, v katerem bi bilo zbrano gradivo, ki mu zdaj še lahko sledimo na teh plakatih in ki bo s končanjem razstave šlo »na podstrešje«.
Zadnji (brezplačen) vodeni ogled po razstavi Kjer so čebele doma bo 1. septembra z avtorico razstave Barbaro Sosič.
Po teh podatkih so že predniki Slovencev, Karantanci, konec 6. in na začetku 7. stoletja izvažali velike količine medu. Slovenski predniki so bili tudi mojstri gozdnega čebelarjenja. Najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je pred 249 leti postal prvi učitelj čebelarstva na takrat ustanovljeni dunajski čebelarski šoli in OZN je na pobudo Slovenije njegov rojstni dan, 20. maj, razglasila za svetovni dan čebel.
Uživate lahko ob umetelno izdelanih panjih. Foto: Silva Čeh
Uživate lahko ob umetelno izdelanih panjih in neskončnem številu motivov, s katerimi so poslikane panjske končnice. Od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic, med razstavljenimi originali je najstarejša iz zbirke muzeja z motivom sv. Urbana iz leta 1770, najnovejša pa v tehniki strojne vezenine Vezenja Ercigoj z motivom hudiča, ki pelje Lutra in Katrco v pekel iz leta 2014. Gotovo je Slovenija že stoletja domovina čebel in čebelarjev, danes jih ima več kot 11.000 in več kot 13.000 čebelnjakov. Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi o čebelarjenju v 17. stoletju in zapisal kranjsko ime zhebela. Kranjsko čebelo je, kot izvemo na razstavi, v svet ponesla trgovina s čebelami. Zanimiv je prikaz razvoja panjev, čebelarjenja v pletenih koših in čebelnjakov, posebnih hišic za čebele, ki so bile velik napredek v čebelarstvu.
Na razstavi lahko občudujete in raziskujete neskončno število motivov, s katerimi so poslikane panjske končnice. Od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. Foto: Silva Čeh
Razstavo si je ogledalo že več kot 18.000 obiskovalcev, so nam odgovorili iz etnografskega muzeja. Zadnji (brezplačen) vodeni ogled po njej bo 1. septembra z avtorico razstave Barbaro Sosič, takrat pripravljajo tudi delavnico poslikave panjskih končnic za otroke.
