Kljub moratoriju letos podrli 17 črnih gradenj

Jesenice – Z ministrstva za infrastrukturo in prostor v državni zbor še vedno niso poslali predloga zakona o legalizaciji neproblematičnih črnih gradenj, čeprav bi ga morali že pred poletjem. Rok so spet prestavili, na ministrstvu pa pravijo, da bo predlog najprej obravnavala nova vlada. Moratorij za rušenje črnih gradenj še velja, a kljub temu so jih letos odstranili sedemnajst.

Zakonski predlog o legalizaciji črnih gradenj kljub opravljeni javni razpravi zaradi odstopa vlade in predčasnih volitev ni bil posredovan v postopek sprejemanja na vladi, ker to po pojasnilih vladne službe za zakonodajo niso tekoči posli vlade v odstopu, so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Samo Omerzel. Vlada Alenke Bratušek se je seznanila zgolj s poročilom o postopku nastajanja zakona, ki zaradi nasprotovanja nekaterih ministrstev medresorsko še ni usklajen.

Do konca avgusta so gradbeni inšpektorji vodili 13.341 postopkov in jih zaključili 2490, so sporočili z inšpektorata za promet, energetiko in prostor. Koliko je vseh črnih gradenj v Sloveniji, ne vedo, ker o tem nimajo evidence. Kot so povedali, so črne gradnje rušili predvsem v primerih, ko so bili ogroženi zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti.

Zavezanci čakajo na zadnji trenutek

V izvršilnih postopkih so letos skupaj odstranili 17 objektov; večino so jih kršitelji podrli sami, v petih zadevah pa je bila opravljena izvršba po drugi osebi. V 14 izvršilnih postopkih je bilo pridobljeno upravno dovoljenje oziroma so bili objekti legalizirani. Na inšpektoratu ugotavljajo, da zavezanci vlogo za odlog izvršbe oddajo tik pred njo, najpogosteje šele takrat, ko prejmejo obvestilo o terminu za prisilno odstranitev objekta. Od sprejetja novele zakona o graditvi objektov (decembra lani) so na inšpektoratu izdali 209 sklepov v zvezi z odlogom izvršbe. V 182 primerih so vlagateljem ugodili, 22 vlog je bilo zavrnjenih, pet pa zavrženih.

Moratorij so lani uvedli samo za izjeme

Na inšpektoratu so imeli do avgusta s črnimi gradnjami za dobrih 23.000 evrov stroškov, koliko denarja od predvidenih 197.000 evrov letnega proračuna bodo še lahko porabili za rušenje, pa za zdaj ne vedo, saj vseh stroškov izvršb še niso obračunali. Kot pravijo, zato tudi ne morejo napovedati, koliko črnih gradenj bodo še lahko podrli letos.

Zadnji predlog zakona predvideva enostavnejši postopek legalizacije za nedovoljene gradnje daljšega obstoja (zgrajene pred letom 1995) in za neskladne gradnje manjšega obsega (manjša odstopanja od izdanega gradbenega dovoljenja). Za preostale nedovoljene gradnje je predviden dvostopenjski postopek, ki temelji na odločanju na podlagi mnenja gradbene komisije in v okviru zakonsko določenih meril in kriterijev, so predvideno ureditev predstavili na ministrstvu.

Kot opozarjajo na ministrstvu, z lansko spremembo zakona o graditvi objektov ni bil uzakonjen splošni moratorij za rušitve, temveč le trajni mehanizem za odlog rušenja črnih graden v določenih primerih: če imajo objekti socialno funkcijo (za bivanje), gospodarsko funkcijo (ogroženost poslovanja gospodarskega subjekta ali odpuščanje zaposlenih) ali če je bila v zvezi z nedovoljeno gradnjo vložena ustrezna pobuda za spremembo namembnosti zemljišča na občini oziroma vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. Da zakon o črnih gradnjah ni bil sprejet v prvotno načrtovanem roku, ne vpliva na moratorij, zagotavljajo na ministrstvu.