Kmetijska zbornica in sindikat zahtevata dodatnih 380 milijonov evrov
Denar v drugem stebru ne zagotavlja preživetja in razvoja kmetij, menita. Če denarja ne bo, napovedujeta nov protest.
Odpri galerijo
Simbolični traktorski protest so kmetje uprizorili že avgusta na Kmetijsko-živilskem sejmu Agra. FOTO: Oste Bakal
Člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) so danes na izredni seji sveta obravnavali novi finančni razrez strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) za obdobje 2023-2027. Sejo sveta KGZS so zaradi nestrinjanja z razrezom sredstev prekinili.
Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da višina sredstev na drugem stebru, ki zahteva prilagajanje slovenskega kmetijstva na nove podnebne in tržne razmere, ne zagotavlja preživetja, ohranitve in razvoja slovenskih kmetij. Člani sveta so poslali dopis neposredno predsedniku vlade Janezu Janši, s katerim zahtevajo takojšnje srečanje, ter – poleg že zagotovljenih dodatnih 100 milijonih evrov – še dodatnih 380 milijonov evrov za kmetijstvo v naslednjih petih letih.
»To so sredstva, ki bi omogočala razvoj mladim kmetom, ohranjanje in razvoj družinskih kmetij, predvsem pa bi prebivalcem Slovenije omogočila oskrbo z zdravo, varno in kakovostno hrano,« meni Žveglič.
Če ne bodo uslišani, v KGZS skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije napovedujejo nov, vsesplošen protest slovenskih kmetov.
Ekološki kmet in član sveta KGZS Žiga Kršinar je povedal, da je svet KGZS vseskozi opozarjal na nevzdržnost razmer v slovenskem kmetijstvu. Ena od teh je premalo zagotovljenih sredstev. Kot primer je navedel javni razpis kmetijskega ministrstva (podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021), na katerem je 91 kmetij od 110 prijavljenih ostalo brez sredstev. »Vse so imele že pripravljene dokumentacijo in lastna sredstva (razpis je predvideval sofinanciranje kmetov, op. p.). Tako so kmetje ostali brez približno 30 milijonov evrov investiranega denarja, s katerim bi pridobili nova delovna mesta, razvili obstoječe kmetije in s tem zagotovili kakovostno varno slovensko hrano,« je povedal Kršinar.
Na vprašanje, zakaj zahteve za kmetijska zbornica in sindikat zahteve za dodaten denar za kmetijstvo nista naslovili resornemu ministru Jožetu Podgoršku, je Roman Žveglič povedal, da so dopis v vednost poslali tudi njemu, vendar menijo, da zadeva presega področje kmetijskega resorja ter zahteva presojo in odgovornost slovenske vlade. »Zavedamo se, kakšen je evropski okvir SKP, kaj je možno in kaj ne, vendar vsaka umna država najde še druge vzvode za podporo domačih kmetij. Tega pa v Sloveniji nimamo,« je dejal Žveglič.
Minister Podgoršek je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra avgusta kmete začasno pomiril z naznanilom, da 150 milijonov evrov ne bodo premikali iz prvega stebra (neposredna plačila) v drugega (razvoj podeželja in naložbe), ter z napovedjo, da je vlada odobrila dodatnih 100 milijonov evrov za kmetijstvo.
V KGZS so to pozdravili, zahtevali pa so še finančni razrez investicij v drugem stebru. Zdaj so jih dobili in ugotavljajo, da je premalo denarja namenjenega za dobrobit živali, razvoj gozdarstva in samih kmetij, za dopolnilne dejavnosti, skladiščne zmogljivosti ... »Razpisnih sredstev je občutno manj kot v preteklem finančnem obdobju,« je poudaril Žveglič.
Prepričan je da se bo predsednik vlade na njihove zahteve »zelo hitro odzval«.
Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da višina sredstev na drugem stebru, ki zahteva prilagajanje slovenskega kmetijstva na nove podnebne in tržne razmere, ne zagotavlja preživetja, ohranitve in razvoja slovenskih kmetij. Člani sveta so poslali dopis neposredno predsedniku vlade Janezu Janši, s katerim zahtevajo takojšnje srečanje, ter – poleg že zagotovljenih dodatnih 100 milijonih evrov – še dodatnih 380 milijonov evrov za kmetijstvo v naslednjih petih letih.
»To so sredstva, ki bi omogočala razvoj mladim kmetom, ohranjanje in razvoj družinskih kmetij, predvsem pa bi prebivalcem Slovenije omogočila oskrbo z zdravo, varno in kakovostno hrano,« meni Žveglič.
Če ne bodo uslišani, v KGZS skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije napovedujejo nov, vsesplošen protest slovenskih kmetov.
Ekološki kmet in član sveta KGZS Žiga Kršinar je povedal, da je svet KGZS vseskozi opozarjal na nevzdržnost razmer v slovenskem kmetijstvu. Ena od teh je premalo zagotovljenih sredstev. Kot primer je navedel javni razpis kmetijskega ministrstva (podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021), na katerem je 91 kmetij od 110 prijavljenih ostalo brez sredstev. »Vse so imele že pripravljene dokumentacijo in lastna sredstva (razpis je predvideval sofinanciranje kmetov, op. p.). Tako so kmetje ostali brez približno 30 milijonov evrov investiranega denarja, s katerim bi pridobili nova delovna mesta, razvili obstoječe kmetije in s tem zagotovili kakovostno varno slovensko hrano,« je povedal Kršinar.
Na vprašanje, zakaj zahteve za kmetijska zbornica in sindikat zahteve za dodaten denar za kmetijstvo nista naslovili resornemu ministru Jožetu Podgoršku, je Roman Žveglič povedal, da so dopis v vednost poslali tudi njemu, vendar menijo, da zadeva presega področje kmetijskega resorja ter zahteva presojo in odgovornost slovenske vlade. »Zavedamo se, kakšen je evropski okvir SKP, kaj je možno in kaj ne, vendar vsaka umna država najde še druge vzvode za podporo domačih kmetij. Tega pa v Sloveniji nimamo,« je dejal Žveglič.
Minister Podgoršek je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra avgusta kmete začasno pomiril z naznanilom, da 150 milijonov evrov ne bodo premikali iz prvega stebra (neposredna plačila) v drugega (razvoj podeželja in naložbe), ter z napovedjo, da je vlada odobrila dodatnih 100 milijonov evrov za kmetijstvo.
V KGZS so to pozdravili, zahtevali pa so še finančni razrez investicij v drugem stebru. Zdaj so jih dobili in ugotavljajo, da je premalo denarja namenjenega za dobrobit živali, razvoj gozdarstva in samih kmetij, za dopolnilne dejavnosti, skladiščne zmogljivosti ... »Razpisnih sredstev je občutno manj kot v preteklem finančnem obdobju,« je poudaril Žveglič.
Prepričan je da se bo predsednik vlade na njihove zahteve »zelo hitro odzval«.
