Tiskane izdaje
Kozje – »Včasih je bilo na račun kmetov veliko posmehovanja, zdaj bi se s tem nazivom rad ponašal marsikdo,« je jasna 33-letna Katja Sinkovič. Pred štirimi leti je star hlev na domači kmetiji brez znanja o predelavi mlečnih izdelkov prenovila v sirarno. Med več kot dva tisoč mladimi prevzemniki kmetij piše zgodbo o uspehu.
Po gričevnati pokrajini z zelenkastimi polji koruze, pšenice in ječmena vodi cesta do ene od hiš v naselju z nekaj več kot sto prebivalci. Viseče pelargonije na vseh oknih hiše, urejene vrtne grede in skrbno pokošeni prostrani travniki ob njej dajejo vtis delavnih rok na domačiji družine Sinkovič sredi Kozjanskega.
Več kot 40 let skrbijo za deset hektarov zemlje in pridelujejo mleko, pred štirimi leti pa je vajeti kmetije prevzela hči Katja. Registrirala je dopolnilno kmetijsko dejavnost in iz tretjine od skupaj 120 litrov mleka na leto začela predelovati skuto, jogurte, sir in druge mlečne izdelke.
»Na začetku sem o mleku vedela le to, da ima maščobo in beljakovine. A želela sem imeti sirarno in sem tvegala,« se spominja Sinkovičeva. Z zajemalko seže v nekajlitrsko posodo s kosi sveže skute in z nekaj mericami napolni eno od vrečk v hladnem prostoru z izrazitim vonjem po sirotki. Pripoveduje, da so se po njenem magisteriju na ljubljanski fakulteti za upravo v družini morali odločiti, kaj narediti s kmetijo.
Domačija družine Sinkovič sredi Kozjanskega. Foto: Mavric Pivk
Zabeležiti vse korake
Stik z njimi so najprej vzpostavili v lokalni pekarni, kjer so iskali pridelovalca domačih jogurtov. Sčasoma so po oskrbi z mlečnimi izdelki začeli povpraševati v 16 okoliških šolah in vrtcih. Tudi zaradi negotove ponudbe delovnih mest na področju njenega študija je zavihala rokave in po treh mesecih začela proizvodnjo izdelkov, dodani vrednosti pri pridelavi mleka, katerega vrednost je na trgu v preteklih letih očitno padla. »Delo na kmetiji mi ni tuje od otroštva, ko smo morali poskrbeti za živino, mlečne izdelke pa smo predelovali samo zase. Vseeno pa se mi takrat ni niti sanjalo, kaj res pomeni voditi novodobno sirarno,« pravi sogovornica.
Vstaja ob petih zjutraj in po molži v hlevu izdelke odpelje do vsakega naročnika. Nato pregleda nova naročila in vse izdelke za naslednji dan pripravi ročno. »Vsak svoj korak moramo nadzirati in ga zabeležiti. Natančno mora biti razvidno, kakšne kakovosti, kdaj in h komu gredo vsi litri mleka, ki jih pomolzemo,« razlaga.
To pomeni izpolnjevanje vedno novih obrazcev, ki dokazujejo upoštevanje higienskih standardov, kar je pri mleku zaradi hitre pokvarljivosti še posebno zahtevno. »Tudi kakšno soboto zvečer se zgodi, da na vrata potrka inšpekcija, ki svoje preglede zvrsti čez celo leto. Toliko opravka imam z dokumentacijo, da me danes ne bi bilo strah voditi tovarne,« pravi Sinkovičeva.
Gojijo 30 glav goveda, ki da na leto približno 130 tisoč litrov mleka. Foto: Mavric Pivk
Neobetavna
Na takšno neugodno starostno strukturo so se na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prvič odzvali leta 2007 s programi za razvoj podeželja, med katerimi so tudi ukrepi za pomladitev kmetij. Na javnih razpisih se mladi prevzemniki kmetij, stari največ 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva v višini do 45.000 evrov. Cilj takšnih razpisov je tudi povečanje delovnih mest v kmetijstvu, odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da se je povprečna starost prijavljenih na razpisih v desetih letih znižala.
»Znanje je najpomembnejša lastnost novodobnega kmeta.« Foto: Mavric Pivk
Nujna spodbuda domačih
Višina sredstev se zdi visoka, pravi Sinkovičeva, vendar so zaradi visokih cen gradnje in kmetijske opreme komaj dovolj za ureditev prav tako drage ureditve začetne dokumentacije. »Ker še nisem bila zaposlena, nisem mogla dobiti posojila. Če ne bi imela denarne podpore in znanja domačih, se v kmetovanje podpori navkljub nikoli ne bi mogla podati,« pravi Sinkovičeva.
Ukrepi za podporo mladim kmetom so pozitivni, odgovarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KZS), vendar dodajajo, da je največja ovira mladih prevzemnikov pri razpisih zahtevana površina zemljišč, ki se je v primerjavi s preteklim programskim obdobjem povečala s treh na šest hektarov.
Sledi ji zelo visoko postavljen vstopni prag za uspešno prijavo na javnem razpisu, kjer velik delež točk prinašata čim višja izobrazba in nižja starost. Tudi nekateri mladi prevzemniki se spopadajo s slabim tržnim položajem pridelave hrane in vse bolj zapletenimi administrativnimi postopki, pravijo na KZS.
Več izobraženih kmetov
Pri starejši generaciji kmetijskih upraviteljev je po podatkih Sursa stopnja izobrazbe večinoma osnovnošolska, a v zadnjih štirih letih se je število upraviteljev družinskih kmetij z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo povečalo za 18 odstotkov. Prav izobrazba je Sinkovičevi v veliko pomoč pri urejanju dokumentacije in sledenje tehnološkim trendom. »Znanje je najpomembnejša lastnost novodobnega kmeta,« pravi Sinkovičeva.
Današnji kmetje morajo še več kot v rokah imeti v glavah, se strinja njen oče, 78-letni Miloš Sinkovič, ki še vedno vsak dan skrbi za živino: »Če želiš biti kmet, moraš biti tudi veterinar in mehanik. Popolni multipraktik.«
Pomembno pa je predvsem to, da si tudi dober podjetnik, opaža Sinkovičeva, saj mora uspešen gospodar razmišljati o stroških, prihodkih in novih priložnostih. Prepričana je, da je ključ do uspeha kmeta poleg podpore družine kakovost njegovih izdelkov, zaradi katerih se bodo potrošniki prej ali slej vračali. Ne želi, da bi njena dejavnost prerasla v industrijo, ki je ne bi mogli samostojno nadzorovati. »Dobro živimo in dovolj bo, če pri tem ostane. Skuhati si moraš toliko, kot lahko poješ.«
