Ko gori, je treba biti drzen in imeti močne živce

Gasilci iz Poljanske doline na Gorenjskem so že drugič letos imeli zelo veliko dela zaradi naravne nesreče. Potem ko je ob februarskem žledu okrog 500 operativcev v dvanajstdnevni akciji opravilo več kot 15.000 delovnih ur, so se tokrat spopadli s poplavami. S poveljnikom občinskega poveljstva občine Gorenja vas-Poljane Romanom Kokaljem smo se pogovarjali o skrbi gasilcev za varnost v akcijah.

»Težko je strniti besede in zgodbe, ki sem jih doživel v 38 letih, odkar sem aktiven gasilec, od tega sem 18 let poveljnik občinskega poveljstva. Bilo je veliko neprijetnih situacij, v objektih, ki smo jih gasili, smo naleteli na goreče ljudi, tudi na umrle,« pripoveduje Roman Kokalj. Na srečo pa so se z intervencij gasilci vedno vrnili brez večjih poškodb – razen kakšne ureznine, odrgnine, včasih je komu kaj padlo v oko, enkrat si je nekdo zlomil nogo. »Pomembno je, da se intervencije pri požarih, v katerih so seveda ogrožena življenja gasilcev, taktično dobro izpeljejo,« pravi sogovornik, za varnost gasilcev so pomembni še njihova usposobljenost, oprema. Četudi je ta v primerjavi s tisto izpred 20 let dobra, ne pa odlična, še vedno manjka veliko stvari, ki bi jih morali kupiti, sredstva pa se zmanjšujejo.

»Letos smo opravili že veliko delovnih ur, največ med žledom, kjer smo imeli kar nekaj poškodb na opremi. Ravno smo vse sanirali, pomagali so nam tudi občina, država pa seveda občani, donatorji, zdaj pa so prišle poplave. V intervencijah je sodelovalo približno 200 gasilcev, poškodovanih ni bilo, je pa spet nastala materialna škoda na gasilski opremi. Znesek za sanacijo tega bo velik in skrbi nas, da po februarski ujmi ne bo več denarja, in če bo tako, bo to za nas velika rana,« ocenjuje Kokalj.

Gasilci za varno opravljanje svojih nalog sicer potrebujejo osebno zaščitno opremo, med katero spada med drugim protipožarna obleka. Ni res, da je požarno varna, kot so prepričani nekateri, a se ne vžge kar tako. Narejene so po vseh standardih, imeti morajo ustrezne certifikate, so pa drage in iztrošljive. »Obleka z osnovno opremo stane okoli 2500 evrov, njena življenjska doba je odvisna od tega, koliko se rabi, zdržala pa naj bi od štiri do pet let,« pojasnjuje sogovornik in priznava, da imajo gasilci tudi starejše. »Če bi hoteli zamenjati vse, za katere se nam zdi, da so iztrošene ..., to so utopične sanje, nimamo kje dobiti denarja.« A pomembno je, da so prvi posredovalci – to so gasilci, ki nosijo dihalne aparate in vpadajo v prostore – popolnoma zaščiteni in najbolje opremljeni. Tako so pri nakupih vedno prvi, ki dobijo novo obleko, njihovo pa dobi nekdo, ki delo opravlja zunaj gorečih objektov.

Pomemben dejavnik varnosti je utrujenost

Med delom je gasilec izpostavljen vrsti nevarnosti. Kokalj poudarja možnost zastrupitve, udara električnega toka, rušenja objekta, visoke temperature, ki so v gorečih objektih. V gozdnih požarih, kjer pomaga helikopter Slovenske vojske, nastajajo tako imenovani žepi, gasilce lahko zajame ogenj, kar je lahko smrtno nevarno. Obstaja še nevarnost zdrsov, pri delu v gozdu so izpostavljeni številnim nevarnostim . »Med žledolomom me je grozno skrbelo, kaj bo, saj je bilo predvsem prvi dve noči in prvi dan strašno nevarno. Prostovoljni gasilci kot domačini poznajo kraje, vajeni so dela, vedo, kaj lahko naredijo voda, padajoče drevje. Nihče se ni poškodoval in to mi je kar malo v čast, da smo se obvarovali vsaj tega,« je ponosen Kokalj in doda, s čim so se spopadali ob nedavnih poplavah, ki jih je primerjal s tistimi v Železniki, kjer je prav tako sodeloval. Če gasilci niso dobro opremljeni, lahko nastanejo kožne okužbe, velika je nevarnost zdrsov v vodo. Zelo pomemben dejavnik varnosti so tudi utrujenost, kadar delo na terenu traja več dni, in materiali, ki jih s seboj nisi deroča voda.

S čim vse se gasilci spopadajo, ko rešujejo poplavljence? Kokalj opisuje, dogajanje prvi dan nedavnih poplav v Poljanski dolini: težave so se kmalu ponoči najprej začele na eni strani občine, a ekipe, ki so prišle na kraj dogajanja, so kmalu ugotovile, da ni mogoče pomagati, voda je drla od povsod, s seboj je nosila bale sena in hlode, ki so jih gozdarji naredili po žledu, Bilo je prenevarno. Enote so se začele umikati, potrebovali so jih nižje ob reki Sori, kjer je bilo še mogoče z manjšimi posegi preprečiti, da bi voda zalila hiše. A vsem ni uspelo, deroča voda se je tako dvignila, da je približno 30 do 40 gasilcev z vozili ostalo ujetih. »Po eni uri nam jih je uspelo rešiti. Na srečo se voda ni več dvigala, zato nam ni zalilo gasilskih avtomobilov, gasilci bi se v tem primeru rešili z vrvno tehniko,« pripoveduje Kokalj. »Reševali smo, kar se je rešiti dalo, in samo čakal sem na jutro, predvsem zato, ker naj bi po napovedih nehalo deževati. Dokler se voda ne začne umikati, se ne da veliko narediti.«

Vse več zdravnikov med gasilci

V akcijah je velika prednost gasilcev, da intervencije opravljajo na območju, ki ga poznajo, točno vedo, kakšne nevarnosti jim pretijo; kakšne so nosilnosti cest, kje so hudourniške vode, kje bi voda lahko pretrgala cesto, kar bi jim preprečilo vrnitev, kje je nevarnost snežnih plazov. Bistveno za varnost pa je, da si med seboj stoodstotno zaupajo. Tako gasilci poveljujočemu, ki morajo brezpogojno poslušati njegove napotke, kje, kako in s čim naj bo nekaj narejeno, kot tudi nasprotno. Člane ekipe, znanje vsakega posameznika in njegove sposobnosti mora poznati tako dobro, da jih razporedi tja, kjer bodo najbolje opravili svoje delo. Ko gori, je treba biti drzen in močnih živcev, pravi Kokalj.

Znanje, ki ga potrebujejo za varno opravljanje dela, operativni gasilci pridobijo z usposabljanji. »Osnova je, da se naučijo pravilnega premikanja po požarišču, pri čemer je skrb za osebno varnost najpomembnejša. Zavedati se morajo možnosti udara električnega toka, rušenja, opeklin, zadušitve; znati morajo osnove elektrike, kemije, gradbeništva, vodogradnje in podobno,« opisuje sogovornik, razmišljati pa morajo tudi o možnosti, da med posredovanjem gasilcu, ki je upadel na požarišče, postane slabo ali da postane živčen. Če se nekdo ustraši, je to lahko velika težava. »Če govorimo o naši varnosti pri intervencijah, sem zelo vesel, da se našim vrstam pridružuje vse več zdravnikov. Tudi to nam predstavlja neko varnost, saj ko greš v neko kritično situacijo, se zavedaš, da je zdravnik blizu, če se kar koli zgodi.«

Kokalj še pojasnjuje, da se gasilci redno izpopolnjujejo in obnavljajo svoje znanje tudi na gasilskih vajah. »Nekateri pravijo, da so pri gasilcih več kot doma, a vedeti moramo, da tudi to področje hitro napreduje. Če bi nekdo prišel v gasilski dom po desetih letih, ne bi znal namestiti niti dihalnega aparata. Včasih smo bili slabše opremljeni, poškodbe gasilcev so bile težje, a napredek pomeni tudi nove nevarnosti kot na primer izlitje olja iz nepremičnine, dogajajo se hude prometne nesreče ..., prihajamo do novih spoznanj,« navaja sogovornik. Po hudi nesreči v Franciji, kjer je pred nekaj leti umrlo sedem ljudi, so se, na primer, začeli učiti o nevarnosti eksplozij ob posredovanju v gorečih prostorih.