Ko sredi EU ostanete brez vsega

Kako učinkovita so slovenska predstavništva pri pomoči slovenskim državljanom v stiski na tujem?
Objavljeno
12. marec 2018 20.41
Brigite Ferlič Žgajnar, Katja Miklavčič
Brigite Ferlič Žgajnar, Katja Miklavčič

Ljubljana – Rop v Barceloni. Ostanete brez osebnih dokumentov in denarja. Na slovenskem veleposlaništvu v Madridu vam povedo, da vas lahko konzul obišče naslednji dan, ko vaša letalska vozovnica že zapade. Ali temu, ko je človek sredi Evrope prepuščen cesti, še lahko rečemo konzularna pomoč?

Opisani primer je resničen. Oropana žrtev se je  najprej obrnila na policijo, kjer so ji zatrdili, da lahko z zapisnikom o kraji in letalsko vozovnico potuje domov. Na letališču je izvedela, da lahko potuje le neposredno v Slovenijo (direktnih letov od tam v domovino ni!), nikakor pa ne v Benetke, do koder je imela povratno vozovnico, češ da obstaja tveganje, da jo Italijani vrnejo. Na pomoč je poklicala slovensko veleposlaništvo v Madridu. Ker je klicala zunaj uradnih ur - bila je sobota, se ji je oglasil odzivnik s podatki o tem, na katero številko naj pokliče. V iskanju papirja in svinčnika je razmišljala, kako je mogoče, da ni urejena avtomatična preusmeritev klicev na dežurno številko!

Predstavnica veleposlaništva jo je povabila, naj pride v Madrid (tja brez denarja ni mogla!), kjer bi ji lahko izdali potni list za vrnitev v domovino. Častni konzul bi jo lahko obiskal šele naslednji dan, a bi z njim lahko spila le kavo, saj ji ne bi mogel pomagati. V njegovi pristojnosti namreč ni potrjevanje identitete določene osebe, četudi ima ta pri sebi kopijo osebnega dokumenta. Konzul bi sicer v dobri volji morda lahko poskusil prepričati letališko osebje, da posameznika spustijo na letalo. Poznavalci razmer opozarjajo, da je to od njega težko pričakovati, saj bi moral prevzeti preveliko tveganje in bi bilo to tudi nezakonito.



Za povečavo kliknite na infografiko.

Če poenostavimo: ne v podsaharski Afriki, kjer ni slovenskega veleposlaništva, pač pa sredi Evrope se lahko zgodi, da postanete, če se ne znajdete drugače, za nekaj časa brezdomec. Na neprilike morate, če potujete, vsekakor računati, je pa dobro vedeti, da se v situaciji, kot je zgornja, na hipno pomoč veleposlaništva ne gre zanašati. Uro in pol pred tem, ko vaše letalo odleti domov, namreč tudi tam ne morejo delati čudežev, pa čeprav jim včasih uspe urediti marsikaj. Na ministrstvu za zunanje zadeve zato svetujejo, da veleposlaništvo kontaktirate takoj, ko se zgodi neljub dogodek, da lahko hitro ukrepajo.


Dobre in slabe izkušnje

Informacijo, da v Madridu lahko doživite slab in robotski odnos do slovenskega državljana, zasledimo na facebooku tamkajšnjega veleposlaništva. Septembra 2017 se je Nina Fabe pritožila, da je bila deležna samo uradnega in ukalupljenega uradniškega postopka in da bi pričakovala malo več človeškosti in koristnih nasvetov: »Zavedam se tudi lukenj v zakonu glede birokracije v tujini in ravno zaradi tega potrebujemo ljudi na takih delovnih mestih, ki bodo stegnili roko in pomagali sočloveku.« Na njeno pritožbo so na veleposlaništvu odgovorili, češ da si prizadevajo konzularne primere državljanov obravnavati kar se da hitro in učinkovito, pri čemer pa upoštevajo slovensko zakonodajo in mednarodnopravno ureditev.

Ampak izkušnje so različne. Na konzularno službo, ki deluje v okviru ministrstva za zunanje zadeve in bdi nad delom diplomatsko-konzularnih predstavništev (DPK), je bilo po izkušnjah z ropi v Barceloni naslovljenih nekaj pisnih pohval in zahval za pomoč. Osebje veleposlaništva v Španiji se je po besedah Andreja Štera, vodje konzularne službe, še posebej pohvalno odzvalo med terorističnimi napadi. Ob zadnjih dogodkih pa ne gre spregledati, da je trenutno na veleposlaništvu v Madridu poslovodeča zgolj ena oseba, konzul, ki je v Barceloni, pa svoje delo opravlja častno in na svoje stroške, zato turisti od njega ne morejo pričakovati, da bo lahko pomagal v trenutku, ko se znajdejo v stiski.

Neocenjena učinkovitost

Statističnih podatkov o učinkovitosti dela slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev ni. Na ministrstvu za zunanje zadeve se namreč z analizami posameznih primerov ne ukvarjajo, ker za to nimajo možnosti. Obstajajo opisi oziroma poročila o posameznih večjih kriznih dogodkih (nesrečah, terorističnih napadih, naravnih katastrofah), vendar anketnega vprašalnika v takih primerih ne ponujajo, niti ne zbirajo podatkov o prizadetih. O pohvalah in kritičnih mnenjih ne vodijo evidence.


Ko se na DPK soočijo z državljanom v stiski, ravnajo po konzularnih pravilih. Obstajajo splošna navodila, ki pa jih zaradi pestrosti kriznih primerov in tega, da ima vsaka država, v kateri delujejo, svoje specifike, prilagajajo. V prihodnjih treh mesecih bodo omenjena navodila dopolnjena še s protokoli, ki jih morajo posamezna predstavništva pripraviti za primere ukrepanj v kriznih situacijah (ob požarih, tehničnih izpadih računalniškega sistema, potresih, terorističnih grožnjah …).

Igor Jurišič, direktor Zavoda za mladinsko popotništvo, se ne spomni primera, ko bi storitve predstavništev sploh potrebovali – kot pravi, so pomoč ob neprilikah vedno našli bodisi v zdravstvenih ustanovah bodisi na policijskih uradih, Mirjana Brajić s turistične agencije M&M Turist pa delo uslužbencev slovenskih predstavništev ocenjuje kot dobro. Njihovo delo je korektno, meni in opozarja, da težave večkrat nastanejo na uradih v državah, ki jih kot turisti obiščemo. Po njenem je vselej treba vzeti v zakup tudi dejstvo, da uslužbenci slovenskih predstavništev včasih pokrivajo več držav, ne glede na to pa so vezani na delovanje uradov v kraju, kjer je predstavništvo locirano.

Brajićeva se spominja težav med lanskim potovanjem v Maroko, ko je brez potovalnih dokumentov ostala članica njene skupine. Četudi so na slovenskem konzulatu v Franciji, ki pokriva tudi Maroko, njeno identiteto potrdili precej hitro (v enem dnevu), se je zapletlo na maroški policiji. Niso razumeli, zakaj želi gospa leteti v Benetke in ne neposredno v Slovenijo, do koder ni bilo direktnega leta. Ko jim je uspelo policiji to ustrezno pojasniti, so dobili potrdilo, s katerim se je gospa lahko vrnila v Benetke. Brajićeva priznava, da so imeli v tem primeru srečo, in apelira na popotnike, da pazijo na dokumente. V nasprotnem primeru je namreč težko pričakovati, da bodo težave lahko rešene še pred odhodom njihovega letala.

Deset tisoč potnikov v stiski

Načeloma velja, da konzularni uslužbenec za državljana v stiski lahko stori vse, česar mu ne prepovedujejo slovenska zakonodaja, zakonodaja države, v kateri deluje, in mednarodni predpisi s tega področja. Oropanim se zdi morda najbolj neprijazno, da jim DPK ne morejo posoditi denarja. To pa naj bi se kmalu spremenilo. V parlamentu je namreč obravnava predloga zakona o konzularni zaščiti, ki bo formalno omogočil založitev denarja s pogojem, da oseba, ki ji je denar namenjen, lahko po vrnitvi zagotovi refundacijo teh sredstev v proračun.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve ima predstavništva v 53 državah, kjer pa jih ni, lahko državljani pomoč poiščejo na katerem koli DPK katere koli druge države članice EU. Slovenci se v takih primerih po pomoč največkrat obrnejo na avstrijsko veleposlaništvo, v povprečju pa jih kar deset tisoč na leto nasvete išče na slovenskih predstavništvih. Najpogosteje zaradi hospitalizacije, prometnih in naravnih nesreč, nemirov v državi ali izgube in odtujitve potovalnih dokumentov. To zadnje postaja vse bolj pereč problem: leta 2015 je bilo izdanih 323 potnih listov za vrnitev v domovino, lani že 97 več. Nič nenavadnega, da raste tudi število turističnih zavarovanj, v katera je vključeno tudi kritje za izgubo in krajo dokumentov.

Šter poudarja, da k učinkovitosti konzularne pomoči nedvomno pripomore, če popotniki pred potovanjem izpolnijo obrazec s podatki o potovanju v tujino, ki je dostopen na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve. Njegova pomanjkljivost je v tem, da ga je treba izpolniti pisno in ga potem vrniti po navadni pošti ali v skenirani obliki na elektronski naslov. Kljub tej oviri je lani to storilo 986 ljudi, kar je dobro petino več kot leto prej.

Na spletni strani ministrstva so dostopne tudi vse pomembnejše informacije slovenskih predstavništev. Tam boste izvedeli, kako varno je potovanje na izbrano destinacijo, na kaj morate biti pozorni in ali potrebujete vizum. Popotnikom informacije posredujejo tudi po SMS-storitvi veleposlaništvo, ki je dostopna vsem uporabnikom slovenskih mobilnih operaterjev, razen Telekomovim. Uporabniki ob prečkanju meje oziroma ob vstopu v gostujoče mobilno omrežje prejmejo brezplačni SMS s kontaktom diplomatskega predstavništva, ki jim lahko ponudi konzularno pomoč. Storitev se je izkazala za uporabno, zato na ministrstvu že razmišljajo o nadgradnji. Ta bo v nasprotju z obstoječo storitvijo izbirna, uporabniki pa bodo po SMS-sporočilu opozorjeni na izredne dogodke v državi, v kateri so, prav tako bodo prejeli navodila, kako naj ravnajo v primeru nevarnosti.

***

Česa veleposlaništvo ne more storiti?

  • izposlovati izpustitve iz pripora ali zapora,
  • plačati varščine, vas zastopati pred sodiščem ali preiskovati kaznivih dejanj,
  • preprečiti lokalnim oblastem, da vas po preteku zaporne kazni ne deportirajo v Republiko Slovenijo,
  • priskrbeti boljše ali hitrejše obravnave v bolnišnici ali zaporu,
  • plačati stroške zdravljenja, odvetniških storitev ali drugih podobnih storitev,
  • pomagati vstopiti v državo,
  • priskrbeti priporočilnih pisem za pridobitev vizuma za vstop v državo,
  • dajati turistične informacije,
  • rezervirati hotelov ali drugih namestitev.

    Kaj veleposlaništvo ali konzulat lahko stori?

  • izda vam potni list ali osebno izkaznico,
  • izda vam potni list za vrnitev,
  • posreduje pri pridobitvi denarja za vrnitev v Republiko Slovenijo,
  • ob odvzemu prostosti, z vašim soglasjem, vzpostavi stik z vami,
  • obvesti svojce
  • prijatelje v primeru nesreče, hospitalizacije, smrti,
  • pomaga vzpostaviti stik z odvetniki, prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo,
  • pomaga pri urejanju upravnih zadev v Republiki Sloveniji,
  • pomaga pri urejanju zapuščinskih zadev,
  • overja fotokopije, potrdila, splošna upravna pooblastila in podpise v upravnih postopkih,
  • sprejme vlogo za pridobitev digitalnega potrdila (Sigen-CA) za fizične in pravne osebe,
  • pomaga pri vrnitvi domov v primeru izrednih razmer (npr. teroristični napadi, politični nemiri, naravne nesreče).