Tiskane izdaje
Predlog pomeni, po Primčevih besedah, ponujeno roko dialoga za pogovore. K javni razpravi do 20. februarja vabijo državljane, organizacije homoseksualnih aktivistov, civilno družbo in politiko.
Besedilo posega v 60 področnih zakonov in je, po zagotovilih načrtovalcev, nastalo zlasti na podlagi analize Zavoda za kulturo raznolikosti Open in Mirovnega inštituta. »Vključuje vse položaje drugačne obravnave istospolnih razmerij s pari različnega spola iz te analize, razen dela, ki se nanaša na posvojitve, umetne oploditve, nadomestno materinstvo ter vlogo in pomen mame in očeta za otrokov razvoj in vzgojo,« je naštel Primc. Poimenovanje registrirana istospolna partnerska skupnost ostaja, »ker iz javnih razprav doslej ni mogoče razbrati, katero poimenovanje bi bilo za osebe, ki jim je zakon namenjen, sprejemljivo«. Uvaja neregistrirano istospolno skupnost, za katero je potrebno obojestransko soglasje, takšna skupnost pa ne more nastati v študentskem domu ali domu za ostarele. Če zakona ne bodo podprle vse parlamentarne stranke, ga bodo avtorji v proceduro vložili s 5000 podpisi volivcev.
»Žalostno« in »nedostojno«
V ZL, ki je predlagala na referendumu padlo novelo ZZZDR, menijo, da je žalostno, da se tisti, ki so odpravi diskriminacije nasprotovali, ponujajo kot rešitelji in zagovorniki človekovih pravic. »Kar je dolgoletni funkcionar SLS in predsednik Odbora 2014 pri SDS, gospod Primc, predstavil, ni nič drugega kot Zujf na področju človekovih pravic - nomotehnično slabo napisan zakon, s katerim se nadaljuje diskriminatorna obravnava istospolnih partnerskih skupnosti.«
Pravnica Barbara Rajgelj z zavoda Open je na svoji facebookovi strani zapisala: »Gesta koalicije Za otroke gre! je nedostojna, saj želi urejati pravice ljudi, ki jo prosijo zgolj, da jih pusti pri miru. Po današnji objavi sodbe vrhovnega sodišča, po kateri je Rimskokatoliška cerkev odškodninsko odgovorna za spolne in druge zlorabe svojih duhovnikov, bi bilo pričakovati, da bodo Cerkev in njene civilnodružbene organizacije energijo raje vložile v pripravo predloga zakona o povračilu škode žrtvam cerkvenega nasilja, saj imajo na tem področju veliko več znanja in izkušenj.«
Na ministrstvu za delo predloga ne poznajo, menijo pa, da je potreben širši konsenz.
