Tiskane izdaje
Puconci − Center za ravnanje z odpadki Puconci bo v decembru in januarju za 25 odstotkov znižal ceno obdelave mešanih komunalnih odpadkov in tako za nekaj evrov tudi zneske na položnicah za pomurska gospodinjstva. To si lahko privoščijo zaradi dobrega poslovanja in dejstva, da že 30 odstotkov dohodkov ustvarjajo s tržnimi dejavnostmi.
Center za ravnanje z odpadki Puconci deluje v sedanji obliki na območju vseh sedemindvajsetih pomurskih občin od leta 2010. Od takrat so delež na deponijo odloženih odpadkov s 85 odstotkov znižali na 27 .
Slabih 42 milijonov evrov vreden CERO so v Puconcih ob izdatnih sredstvih evropske kohezije (16,7 milijonov evrov) in države (5,1 milijona evrov) od leta 2007 do letos v dveh fazah zgradile pomurske občine zaradi evropske direktive, ki bo po koncu leta 2020 od vseh občin zahtevala najmanj 80-odstotno sortiranje in predelavo komunalnih odpadkov in torej dovoljevala odlaganje na deponije le še petine vseh zbranih odpadkov.
Zmogljivosti centra, ki zdaj zaposluje že 80 ljudi, so velike, saj bi v njem na leto lahko obdelali 27.500 ton mešanih komunalnih odpadkov, sortirali 8500 ton embalažnih odpadkov v eni izmeni in kompostirali 9000 ton bioloških odpadkov. Vendar v Pomurju tudi zaradi padanja skupnih količin odpadkov zdaj zberejo le 15.000 ton mešanih, 4000 ton bioloških in 4000 ton embalažnih odpadkov, zato iščejo in bodo tudi za naprej iskali možnosti dovažanja odpadkov tudi iz drugih delov Slovenije, pravi direktor Franc Cipot. Zadnji dve leti so tako že dovažali odpadke iz treh gorenjskih občin, sicer pa jih zaradi bližine in še vedno neurejenega odlaganja dolgoročno najbolj zanima del Podravja.
Kljub slabši izkoriščenosti obdelovalnih zmogljivosti centra pa so cenovno primerljivi s preostalima slovenskima celovito urejenima centroma na Koroškem in v Celju, za kar gre zasluga tudi iskanju drugih virov dohodkov poleg golega plačila gospodinjstev in industrije. Tako zdaj že skoraj 30 odstotkov dohodkov ustvarijo s tržnimi dejavnostmi, v prihodnje pa nameravajo ta delež še povečati.
Zato so lani ustanovili raziskovalno skupino, že od prej pa pri iskanju možnosti tržnega plemenitenja posameznih frakcij odpadkov sodelujejo s strokovnjaki ljubljanske in mariborske univerze. Tako v njihovem laboratoriju in poskusnem rastlinjaku pri njih zaposlena doktorica biomedicine Tanja Bagar išče možnosti oplemenitenja komposta iz bioloških odpadkov z bioogljem v trajne izboljševalce prsti, ki bodo izdelek višjega cenovnega razreda od navadnega komposta, ki ga prodajajo zdaj. S projektom kandidirajo tudi za sredstva Norveškega sklada.
V oktobru so začeli plin, ki ga zajemajo na zaprtih poljih odlagališča, izkoriščati za delovanje 330 KW močne kogeneracijske naprave, ki bo po rednem zagonu pokrivala vse potrebe celotnega CEROP po toplotni in električni energiji in prinašala še nekaj državnih finančnih spodbud za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Kmalu bo začela delovati tudi naprava za predelavo blata iz čistilnih naprav v material za utrjevanje cest in protipoplavnih nasipov, skupina strokovnjakov pa se ukvarja še z razvojem kakovostnega goriva iz ostankov pri sortiranju odpadkov. Te ostanke zdaj v celoti odvažajo na sežiganje v Avstrijo in za sežig plačujejo po 60 evrov za tono, ko bodo vsaj iz polovice teh odpadkov lahko sami izdelovali neoporečno gorivo za večje porabnike, pa bo z njim mogoče še zaslužiti.
Po besedah direktorja Franca Cipota že razmišljajo tudi o lastni predelavi nekaterih vrst embalaže.
