Tiskane izdaje
Evropske okoljske organizacije Birdlife, Evropski urad za okolje, Friends of the Earth Europe in WWF so maja sprožile kampanjo Alarm za naravo, s katero so želele pojasniti svoje stališče v javni razpravi o izvajanju evropske okoljevarstvene zakonodaje. Evropska komisija je v začetku januarja v okviru tako imenovanega kondicijskega testa (fitness check) začela postopek pregleda evropske okoljske zakonodaje. Uradno želi komisija s kondicijskim testom zbrati čim več kritičnih analiz o uspešnosti, učinkovitosti in dodani vrednosti izvajanja zakonov, ki ščitijo naravo. Neuradno pa sta pobudo za »odprtje« paketa evropske okoljske zakonodaje dali nizozemska in angleška vlada, ki sta najmanj naklonjeni Naturi 2000 in se zavzemata za slabitev okoljevarstvenih direktiv.
Učinkovito varovanje ogroženih vrst
Na področju evropske okoljske zakonodaje sta kondicijski test že prestali zakonodaja o vodah in odpadkih, zdaj je na vrsti zakonodaja o varstvu narave, katere hrbtenico predstavljata evropski direktivi o pticah in habitatih. Ščitita več kot tisoč ključnih vrst in več kot 27.000 naravnih habitatov v Evropi. Zaslužni sta za ohranitev številnih avtohtonih vrst, kot so volk, ris in navadni tjulenj. Zahvaljujoč direktivam je danes Evropska unija dom največje ekološke mreže na svetu, Nature 2000, ki zajema skoraj petino njene površine.
520.325 glasov podpore, tudi več kot 1500 slovenskih, kar je največji odziv v zgodovini javnih posvetovanj evropske komisije, je bilo zbranih v drugi fazi posvetovanja. V prvi fazi pa je komisija vprašalnike o učinkovitosti izvajanja evropske okoljske zakonodaje poslala državnim organom v članicah Unije, uporabnikom zemljišč, poslovnim skupnostim in več kot 120 nevladnim okoljskim organizacijam.
Znanstveni dokazi in študije nevladnih okoljskih organizacij, vloženih med posvetovanjem, kažejo, da sedanja zakonodaja učinkovito ščiti ogrožene vrste in kritične habitate ter prispeva k družbeno-ekonomskemu razvoju lokalnih skupnosti in regij. Direktivo o pticah so nevladne okoljske organizacije označile kot revolucionarno za varstvo narave v Evropi. V dokaz navajajo naslednja dejstva: bilanca ptic, za katere veljajo posebni ukrepi za ohranitev njihovih habitatov (vrste iz priloge I), je boljša v EU kot zunaj nje; vrnile so se tudi določene ptice, ki jih že dolgo ni bilo, denimo kodrasti pelikan, orel belorepec, sokol selec, žličarka in beloglavka. Direktiva je pomagala varovati tudi druge vrste, ne le tiste v prilogah. Zaradi nje so se površine pod zaščito povečale z osem na 18 odstotkov. Pomagala je rešiti mesta, kot sta dolina Rospuda na Poljskem in soteska Kresna v Bolgariji.
Nevladne okoljske organizacije navajajo tudi številne ekonomske koristi omrežja Natura 2000. To ustvarja od 200 do 300 milijard evrov ekoloških storitev na leto. Vsak evro, vložen vanj, pa ustvari sedemkrat več delovnih mest kot evro, vložen v skupno kmetijsko politiko, pri čemer okoljska zakonodaja Evropske unije predstavlja manj kot odstotek upravnih bremen.
Glasovi proti v manjšini
Resnično težavo pa vidijo v slabem izvajanju in pomanjkanju sredstev za tako kakovostno okoljsko zakonodajo. Zdaj je zagotovljenih le 20 odstotkov finančnih potreb. To povzroča številne težave: »Na ducate naravnih območij je uničenih in organi ne storijo ničesar. Še posebno velike težave so v Italiji in pri uničevanju travnikov v Nemčiji,« piše koalicija Alarm za naravo v sporočilu za javnost.
Niti večina drugih vlog, naslovljenih na evropsko komisijo, ne vzbuja dvoma o pravnih okvirih direktive o pticah in habitatih, temveč opozarja na zgoraj navedene organizacijske, upravljavske in finančne težave. Močno podporo direktivam so izrazili nekateri sektorji gospodarstva, zlasti industrija cementa, operaterji elektroenergetskega omrežja, ekološki kmeti in turistični sektor. V manjšini so bili tisti, ki menijo, da direktive v sedanji obliki niso dobre in jih je treba spremeniti. Med njimi so bili nekateri predstavniki kmetijskega sektorja (zveza švedskih kmetov), združenje zasebnih lastnikov gozdov (Evropska federacija zasebnih lastnikov gozdov Cepf) in lobi industrijskega ribištva (Europeche), zlasti iz Nemčije in skandinavskih držav. Nemški kmetje, gozdarji, lastniki zemljišč in lovci so že začeli akcijo, v kateri pozivajo k odpravi evropske zakonodaje o varstvu narave.
Končni rezultati javnega posvetovanja bodo objavljeni jeseni, odločitev glede prihodnosti okoljskih direktiv pa se pričakuje do junija prihodnje leto. Po besedah Bojana Stojanovića iz nevladne organizacije WWF Adria, ki je poleg Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) zbirala slovenske glasove podpore v kampanji Alarm za naravo, se evropska komisija lahko odzove na dva načina: z odpiranjem in spreminjanjem direktiv ali pa da ne posega vanje in namesto tega sprejme ukrepe za povečanje financiranja in njihovo boljše izvajanje. V vsakem primeru bo pri svoji odločitvi morala upoštevati številne glasove spletnega javnega posvetovanja, upa Stojanović.
Manj zaščite –
V Sloveniji delež ozemlja na območjih Natura 2000 zajema 37 odstotkov državnega ozemlja na kopnem, s čimer smo v evropskem vrhu po deležu območij Natura 2000. To govori o velikem bogastvu in ohranjenosti biotske raznovrstnosti. Na ozemlju naše države živi 140 vrst živali in rastlin od 900 vrst, ki so na ravni Evropske unije ogrožene ali redke in zato zavarovane. Stanje zavarovanih vrst na območjih, kjer je bilo vzpostavljeno dobro upravljanje, denimo v Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah, je po Jančarjevih besedah dobro. »Tu se je narava razcvetela, populacije naraščajo, naselile so se tudi nove vrste. Marsikje pa je slabo. Posebno tam, kjer so habitati na udaru kmetijstva. Kmetijska politika naravovarstveno zakonodajo žal precej ignorira. Posledično je stanje vrst v kmetijski krajini slabo. Populacije travniških ptic, denimo, so v zadnjih šestih letih upadle za kar 37 odstotkov.« Poleg intenziviranja kmetijstva in gozdarstva Jančar kot ključne grožnje slovenskim območjem Nature 2000 navaja pritisk energetike po izkoriščanju preostalih naravnih rek ter gorske divjine za pridobivanje vodne in vetrne elektrike.
