Tiskane izdaje
Lig, Vitovlje – Kostanjevi nasadi po desetletje trajajočem opustošenju, ki ga je na Primorskem povzročila kostanjeva šiškarica, končno okrevajo in tudi pridelovalci kostanja bodo letos znova pobirali pridelek. A spodbuden podatek najverjetneje ni posledica v letošnjem februarju sprejete odločitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da dovoli poskusno uporabo tujerodne osice za zatiranje kostanjeve šiškarice na šestih lokacijah po državi.
Kostanjeva šiškarica je kostanjeve nasade na Goriškem najhuje prizadela v letih 2012 in 2013, ko je pridelek oklestila tudi za 70 odstotkov, ponekod pa od kostanja ni ostalo skoraj nič. A čeprav so prisotnost šiškarice, ki uničuje cvetne popke kostanja, v tem delu Slovenije zaznali že leta 2008, se je država odzvala šele letos. Konec aprila so strokovnjaki s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica opravili prvi izpust parazitske osice Torymus sinensis za zatiranje kostanjeve šiškarice na območju države, nato pa so to storili še na petih lokacijah, in sicer na Primorskem in v Posavju ter na Dolenjskem in Štajerskem.
Parazitska osica je edini poznan učinkovit način zatiranja tega najbolj nevarnega škodljivca pravega kostanja, ki je v Evropo prišel s sadilnim materialom kostanja iz Japonske. Škodljivec na poganjkih naredi šiške, zato napadena drevesa ne cvetijo, zmanjšata se pridelek plodov ter letni prirast poganjkov in lesa kostanja. Parazitska osica odloži jajčeca v šiške na kostanju, izlegle ličinke pa se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zaradi česar te propadejo.
Rezultati ukrepanja države šele prihodnje leto
Kot je za Delo povedal Matjaž Emeršič z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, od leta 2013 ne spremljajo več razširjenosti kostanjeve šiškarice, saj se je razširila povsod, kjer raste pravi kostanj. Poleg tega pa so v EU lani prenehali veljati nujni ukrepi, ker z njimi ni bilo mogoče preprečiti njenega širjenja. Še vedno pa po Emeršičevih besedah spremljajo škodo, ki jo povzroča. Strokovnjaki biotehniške fakultete v Ljubljani na vseh šestih lokacijah vnosa spremljajo prisotnost šiškaric iz družine Cynipidae ter njihovih parazitoidov in o rezultatih najpozneje februarja poročajo Arsu. Letos so spremljanje že opravili, poročilo o rezultatih pa je v pripravi, pravi Emeršič.
Po njegovih besedah je po podatkih iz italijanskih strokovnih objav na Južnem Tirolskem parazitoidna osica v petih letih po izpustu uspešno parazitirala od 50 do 80 odstotkov osebkov kostanjeve šiškarice. »Zato predvidevamo, da bo potrebnih vsaj nekaj let, preden se bo vzpostavilo naravno ravnovesje in kostanjeva šiškarica ne bo več povzročala pomembne gospodarske škode.«
Toda s terena prihajajo drugačne informacije, in sicer, da so si kostanjevi nasadi na Primorskem že lepo opomogli. »Zaradi naše države se to zagotovo ne bi zgodilo. Osica za zatiranje kostanjeve šiškarice se je na Goriško razširila iz Italije. Osica se namreč izrodi junija oziroma julija in šele naslednje leto odloži jajčeca v šiške na kostanju. To pa z drugimi besedami pomeni, da rezultati izpusta osice, ki ga je država dovolila letos, pred prihodnjim letom ne bodo vidni,« je prepričan Marko Kompara, predsednik Kulturno-turističnega društva Vitovlje, kjer vsako leto pripravijo praznik kostanja.
Za širitev osice poskrbela narava ali kostanjarji?
Podobnega mnenja je tudi Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. »Stanje v kostanjevih nasadih je zelo dobro, saj se je parazitska osica očitno začela naravno širiti. O tem, kako se je k nam razširila precej bolj, kot bi bilo pričakovati po izpustu, ki ga je dovolila uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, lahko zgolj ugibamo,« poudarja. Na naše vprašanje, ali je torej mogoče sklepati, da se kostanjevim nasadom pišejo boljši časi, pa Seljak odgovarja: »Kakšnih dolgoročnih napovedi ni mogoče dati, saj se v naravi stvari hitro spreminjajo. Vsekakor upam, da tako slabih letin kostanja, kot smo jih imeli v letih 2012 in 2013, ne bo več.«
