Kostanji ne bodo nikoli več belo cveteli

Celje – Drevored divjih kostanjev, zaščitni znak celjskega mestnega parka, ta teden izginja. Drevesa so zaradi poplav in gradbenih del v bližini poškodovana in bolna, ugotavljajo strokovnjaki. Nova drevesa, s katerimi jih bodo nadomestili, morajo po zahtevi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ostati divji kostanji; a bele bodo zamenjali rdečecvetni, ki so bolj odporni proti boleznim.

Najdaljši dvojni kostanjev drevored so v mestnem parku zasadili leta 1856 in je najstarejši del parka z veliko kulturno in zgodovinsko vrednostjo, je povedala višja konservatorka celjske enote ZVKDS Milana Klemen. Ker dreves v preteklosti niso negovali, hkrati pa so širili cesto ob drevoredu, jih je od mogočnega drevoreda ostalo le 25, ki so v tako slabem stanju, da so jih ta teden začeli podirati.

Arboristka Tanja Grmovšek je za celjsko občino že pred dvema letoma po samozrušitvi enega od kostanjev pregledala preostale v drevoredu in pripravila strokovno mnenje z različnimi smernicami: »Pri pregledu dreves se vedno pretehtajo pretekli dogodki, trenutno stanje dreves, lokacija rasti, potencialne tarče in pričakovan razvoj dreves. Menim, da je glavni problem večine starih kostanjev v parku predvsem na območju korenin, nekateri imajo močneje zasut spodnji del debla, ponekod so v bližini v preteklosti izvajali gradbena dela in to se pozna na zdravstvenem stanju in tudi povečani potencialni nevarnosti dreves. Park je bil v preteklosti večkrat poplavljen, v drevoredu manjka več kot tri četrtine dreves. V primeru ohranjanja obstoječih dreves sem predlagala dodatne diagnostične metode, za katere pa se lastnik ni odločil ter bo raje sledil načrtu krajinske arhitekture, ki naj bi ga začeli izvajati že leta 2012 in predvideva tudi celostno zamenjavo tega drevoreda.«

Prihajajo rdeči cvetovi

Celjski park je tretji največji javni mestni park z oblikovno zasnovo iz druge polovice 19. stoletja, med prepoznavne sestavine teh parkov pa sodi tudi kostanjev drevored. Beli divji kostanj napadata listna sušica in kostanjev listni zavrtač. Kot je dejal Robert Hostnik iz celjske enote zavoda za gozdove, sta bolezni na drevesih divjega kostanja v celjskem mestnem parku prisotni že vsaj poldrugo desetletje: »Zato menim, da bi bilo pri obnovi drevoreda treba znova razmisliti o drugih vrstah. Na neprimernost ponovne zasaditve divjega kostanja kažejo tudi mlada drevesa te vrste, ki so bila pred nekaj leti posajena v mestnem parku. Na vseh je že prisotna listna sušica.«

Dreves v celjskem parku sicer ne sekajo zaradi teh bolezni, je poudarila Grmovškova: »Pri listni sušici ali listnem zavrtaču postane listje prej rjavo, včasih že julija. Ampak zaradi tega drevo ne propade in ni nevarno.« Kljub temu so razmišljali o novih vrstah, a ostali pri istem rodu dreves, kot je odgovorila Klemenova: »Divji kostanj predstavlja pretežno drevoredno vrsto in slogovno značilnost mestnih parkov 19. stoletja, zato je treba kostanje nadomestiti z istim rodom dreves. Če bi jih zamenjali z drugim rodom z drugačno obliko krošenj, teksturo in barvo listov in plodov, bi drevored spremenil svojo pojavnost, park pa bi izgubil eno svojih najpomembnejših historičnih sestavin in s tem tudi svoje dediščinske lastnosti.« Kompromis je izbira rdečecvetnega kostanja, ki je po besedah Grmovškove bolj odporna vrsta. Pri tem je Klemenova dodala: »Dvestoletna tradicija nam ne dovoli, da bi drevesa nepremišljeno posekali in nadomestili z drugimi. Vedeti moramo tudi, da so bili kostanji do pojava omenjenih škodljivcev zdravstveno neproblematična vrsta. Tudi kakšna druga drevesna vrsta je lahko danes brez nevarnih škodljivcev, že čez nekaj let pa bo ogrožena zaradi novega škodljivega organizma.«